S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 27. februar 2011, RV) – »Sv. Bellarmin nas zelo jasno in z lastnim zgledom uči, da ne more biti resnične reforme Cerkve, če ni prej naše osebne reforme in spreobrnjenja našega srca,« je povedal papež Benedikt XVI. med sredino splošno avdienco, ko je katehezo posvetil sv. Robertu Bellarminu, cerkvenemu učitelju iz 16. stoletja.

Sv. Bellarmin: cilj našega življenja je Gospod

»Njegova dediščina je v načinu, kako je opravljal svoje delo,« je dejal papež. Kljub napornim vodstvenim dolžnostim, si je vsakodnevno prizadeval za svetost, in sicer tako, da je ostajal zvest zahtevam svojega redovnega, duhovniškega in škofovskega stanu. »Iz te zvestobe izvira njegova zavzetost za pridiganje,« je dejal papež. »Sv. Bellarmin ponuja način molitve, ki je središče vsake dejavnosti: to je molitev, ki posluša Gospodovo besedo, ki je potešena v kontemplaciji veličine, ki se ne umika vase, ampak je srečna v izročitvi Bogu,« je povedal papež in pri tem izpostavil pomembno značilnost Bellarminove duhovnosti, namreč »živo in osebno zaznavanje neizmerne Božje dobrote«, zaradi česar se je Bellarmin zares čutil ljubljeni Božji sin in kar je bilo zanj »izvir velikega veselja, da se je z vedrino in preprostostjo zbral v molitvi in kontemplaciji Boga«. Sv. Bellarmin je zapisal: »Če si moder, razumi, da si ustvarjen za Božjo slavo in za svoje večno zveličanje. To je tvoj cilj, središče tvoje duše, zaklad tvojega srca.« Kot je dejal papež, gre za besede, ki jih lahko premišljujemo tudi danes. »Spominjajo nas, da je cilj našega življenja Gospod, Bog, ki se je razodel po Jezusu Kristusu, po katerem nas še vedno kliče in nam omogoča občestvo z njim. Spominjajo nas, da je pomembno zaupati v Gospoda, preživeti življenje, ki je zvesto evangeliju, sprejeti in razsvetliti z vero in molitvijo vsako okoliščino in vsako delovanje našega življenja, vedno iztegnjeni v povezanost z Njim,« je še dejal papež.

Splav be reši ničesar

»Po vesti ves človek – s svojo inteligenco, čustvenostjo in voljo – uresničuje svojo poklicanost k dobremu; torej izbira dobrega ali slabega v konkretnih življenjskih situacijah globoko zaznamuje človeško osebo v vsakem izrazu njenega bitja,« je včeraj Benedikt XVI. dejal Papeški akademiji za življenje. »Ves človek namreč ostane ranjen, kadar se njegovo delovanje odvija v nasprotju z glasom njegove vesti. Tudi kadar človek zavrne resnico in dobro, ki mu ju Bog predlaga, ga Bog ne zapusti, ampak ga ravno preko glasu vesti še naprej išče in mu govori, dokler ne spozna napake in se odpre božjemu usmiljenju, ki lahko ozdravi vsako rano.« Nanašajoč se predvsem na splav in posledice, ki ga ta povzroča pri ženski, je papež povedal, da je »vest sodba razuma, po kateri človek spozna nravnost določenega dejanja, ki ga misli storiti, ga ravnokar izvršuje ali ga je storil.« Zdravnike je pozval, naj »še naprej odločno poudarjajo, da splav ničesar ne reši, ampak ubije otroka, uniči žensko in zaslepi vest otrokovega očeta ter tako pogosto poruši družinsko življenje. Nujno je, da se vsa družba postavi v bran pravici do življenja spočetega otroka in v bran resničnemu dobremu ženske, da se nikoli in v nobeni okoliščini ne bo odločila za splav. Kot je Janez Pavel II. zapisal v okrožnici Evangelij življenja ženskam, ki so naredile splav: »Cerkev ve, koliko stvari je moglo vplivati na vašo odločitev, in ne dvomi, da je šlo v mnogih primerih za bolečo, morda dramatično odločitev. Najbrž se rana v vaši duši še ni zarasla. Dejansko je to, kar se je zgodilo, bilo in ostane zelo nepravično. Toda ne dajte se premagati od malodušnosti in ne izgubite upanja, pač pa skušajte to, kar se je zgodilo, razumeti in razlagati v dejanski resnici. Če tega še niste storile, se s ponižnostjo in zaupanjem zatecite h kesanju: Oče vsega usmiljenja čaka na vas, da vam v zakramentu sprave podari svoje odpuščanje in svoj mir. Spoznale boste, da ni nič izgubljenega, in boste lahko prosile odpuščanje tudi svojega otroka, ki sedaj živi v Gospodu. Ob pomoči nasveta in bližine prijateljskih in pristojnih oseb boste tako s svojim prestanim pričevanjem med najzgovornejšimi branilci pravice vseh do življenja.«

V letošnjem postnem času prenovimo odprtost do Božje milosti

V minulem tednu je Sveti sedež predstavil papeževo poslanico za letošnji postni čas. Benedikt XVI. med drugim piše, da nam skozi ves postni čas Cerkev nudi obilno Božjo besedo. »S tem, ko jo meditiramo in ponotranjamo, da bi jo živeli v vsakdanjem življenju, se učimo dragocene in nezamenljive oblike molitve, saj pozorno poslušanje Boga, ki nagovarja naše srce, hrani pot vere, na katero smo stopili na dan krsta.« Sveti oče izpostavlja, da v postnem času, v katerem smo povabljeni h kontemplaciji skrivnosti križa, »postajamo podobni njegovi smrti« (Flp 3,10), da bi prišlo do globokega spreobrnjenja našega življenja. »To pomeni,« pravi papež, »da se pustimo preoblikovati Svetemu Duhu, kot sv. Pavel na poti v Damask, odločno usmerjamo svoje življenje v skladu z Božjo voljo, se osvobajamo svoje sebičnosti, premagamo nagon po nadvladovanju drugih in se odpremo Kristusovi ljubezni. Dragi bratje in sestre,« piše Benedikt XVI. »po osebnem srečanju z našim Odrešenikom ter prek posta, miloščine in molitve, nas pot spreobrnjenja vodi k odkritju lastnega krsta. V letošnjem postnem času prenovimo odprtost do Božje milosti, ki nam je bila dana takrat, da bi razsvetlila in vodila vsa naša dejanja. Kar zakrament pomeni in uresničuje, smo poklicani vsak dan živeti v vedno bolj velikodušni in pristni hoji za Kristusom.«

Audio: