Papež sprejel udeležence zasedanja Papeške akademije za življenje

VATIKAN (sobota, 26. februar 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel okrog 250 udeležencev plenarnega zasedanja Papeške akademije za življenje, ki so od četrka razpravljali o dveh osrednjih temah: bankah popkovnične krvi in postabortivnem sindromu oziroma travmah, ki jih pri ženski povzroča prostovoljni splav. Papež je v govoru izpostavil, da »po vesti ves človek – s svojo inteligenco, čustvenostjo in voljo – uresničuje svojo poklicanost k dobremu; torej izbira dobrega ali slabega v konkretnih življenjskih situacijah globoko zaznamuje človeško osebo v vsakem izrazu njenega bitja. Ves človek namreč ostane ranjen, kadar se njegovo delovanje odvija v nasprotju z glasom njegove vesti. Tudi kadar človek zavrne resnico in dobro, ki mu ju Bog predlaga, ga Bog ne zapusti, ampak ga ravno preko glasu vesti še naprej išče in mu govori, dokler ne spozna napake in se odpre božjemu usmiljenju, ki lahko ozdravi vsako rano,« je povedal sveti oče. V ospredje govora je postavil predvsem vprašanje splava in travmatičnih posledic, ki jih ta povzroča pri ženskah, ter se dotaknil tudi področja odgovornosti očetov, zdravnikov in zdravstvenih delavcev ter širše družbe.

Benedikt XVI. je izpostavil, da postabortivni sindrom, torej veliko psihično trpljenje, ki ga pogosto doživijo ženske, ki so prostovoljno naredile splav, kaže na neukrotljiv glas vesti. Ta vest priča o prirojeni poklicanosti človeškega bitja k dobremu, pri čemer je papež dejal, da je prav spregovoriti tudi o pogostokrat zadušeni vesti očetov, ki pogostokrat noseče ženske pustijo same. »Vest je sodba razuma, po kateri človek spozna nravnost določenega dejanja, ki ga misli storiti, ga ravnokar izvršuje ali ga je storil,« je dejal papež in nadaljeval, da je naloga vesti v tem, da razlikuje dobro od slabega v različnih življenjskih situacijah, da se tako lahko človek na podlagi te presoje svobodno usmeri k dobremu. Poudaril je, da moralna kvaliteta človeškega delovanja ni nepomembna ali stvar izbire in tudi ni lastnost kristjanov ali vernikov, ampak je skupna vsem ljudem. »Po vesti Bog govori vsakemu in vabi k zaščiti človeškega življenja v vsakem trenutku. V tej osebni povezanosti s Stvarnikom se nahaja bistvena funkcija vesti in dokaz njene nedotakljivosti,« je dejal papež.

Po njegovih besedah je naloga zdravnikov tudi to, da zaščitijo ženske, ki mislijo da je splav rešitev za družinske, ekonomske in socialne težav ali odgovor na zdravstvene težave otrok. Predvsem v slednjem primeru žensko mnogokrat prepričajo sami zdravniki, ne le, da je splav moralno sprejemljiv, ampak da je celo terapevtsko dejanje, s katerim se prepreči trpljenje otroka in njegove družine ter družbeno breme. Papež je pri tem zdravnike pozval, naj »še naprej odločno poudarjajo, da splav ničesar ne reši, ampak ubije otroka, uniči žensko in zaslepi vest otrokovega očeta ter tako pogosto poruši družinsko življenje«. K temu so poklicani tudi vsi zdravstveni delavci ter celotna družba: »Nujno je, da se vsa družba postavi v bran pravici do življenja spočetega otroka in v bran resničnemu dobremu ženske, da se nikoli in v nobeni okoliščini ne bo odločila za splav. Benedikt XVI. je prav tako izpostavil pomoč ženskam, ki so žal že opravile splav, rekoč da je psihološka in duhovna podpora nujna, pri čemer se solidarnost krščanske skupnosti ne more odpovedati svoje soodgovornosti. Kot je Janez Pavel II. v okrožnici Evangelij življenja ženskam, ki so naredile splav: »Cerkev ve, koliko stvari je moglo vplivati na vašo odločitev, in ne dvomi, da je šlo v mnogih primerih za bolečo, morda dramatično odločitev. Najbrž se rana v vaši duši še ni zarasla. Dejansko je to, kar se je zgodilo, bilo in ostane zelo nepravično. Toda ne dajte se premagati od malodušnosti in ne izgubite upanja, pač pa skušajte to, kar se je zgodilo, razumeti in razlagati v dejanski resnici. Če tega še niste storile, se s ponižnostjo in zaupanjem zatecite h kesanju: Oče vsega usmiljenja čaka na vas, da vam v zakramentu sprave podari svoje odpuščanje in svoj mir. Spoznale boste, da ni nič izgubljenega, in boste lahko prosile odpuščanje tudi svojega otroka, ki sedaj živi v Gospodu. Ob pomoči nasveta in bližine prijateljskih in pristojnih oseb boste tako s svojim prestanim pričevanjem med najzgovornejšimi branilci pravice vseh do življenja.«

Benedikt XVI. je spregovoril še o vesti raziskovalcev in civilne družbe, ki je tesno povezana z drugo temo zasedanja papeške akademije, namreč uporabo bank popkovnične krvi za medicinske in raziskovalne namene. Vse je pozval, naj so pobudniki resnične in zavestne človeške in krščanske solidarnosti, saj ima medicinsko-znanstveno raziskovanje posebno vrednost in je povezano tudi s solidarnostjo in širjenjem skupnega dobrega.

Audio: