Papež Benedikt XVI. danes sprejel libanonskega patriarha Sfeira

VATIKAN (petek, 25. februar 2011, RV) - Benedikt XVI. je danes dopoldne spejel v Vatikanu kardinala Nasrallaha Pierra Sfeira, antiohijskega maronitskega patriarha v Libanonu. Kardinal se je v sredo pred splošno avdienco udeležil obreda blagoslovitve kipa sv. Marona, začetnika maronitske Cerkve, ki ga je vodil papež Benedikt XVI. Pri tem dogodku je bil navzoč tudi libanonski predsednik Michel Sleiman, ki pa je imel včeraj s papežem prisrčen pogovor. Med pogovorom sta se predsednik in papež osredotočila na aktualne dogodke v nekaterih arabskih državah ter prišla do prepričanja, da je potrebno hitro začeti reševati odprte spore na tem področju.

Kardinala je v delegaciji pri današnji avdienci spremljal tudi maronitski škof iz Kaira, mons. François Eid, ki je za naš Radio dejal: »To kar sedaj doživljamo, je zelo zapleteno in boleče stanje, iz katerega naj bi nastale nove vlade. Drugačne od prejšnjih, ki so zanemarjale dobro ljudstva, saj so se same polastile naravnih bogastev njihovih držav. Namesto pravnih držav so ustanovile družinske režime in tako povečale razkorak med njimi in ljudstvom. V takšni situaciji so se mladi znašli pred edino odločitvijo: to spremeniti. Gotovo to ni lahka odločitev, saj so ti režimi oboroženi, medtem ko imajo mladi le znanje in kulturo. Pri tem so bile mladim zelo v pomoč nove tehnologije in sredstva družbenega obveščanja. Čudež se je začel v Tuniziji, kjer lahko vidimo ceste polne mladih, ki zahtevajo pravičnost. Srčno upamo, da se ne bodo pomešale med njih nekatere verske stranke, ki bi hotele to izkoristiti za svoje cilje ter bi tako spremenile to vstajo mladih v ideologijo in v ponovno negativno stanje.

Brez dvoma, spremembe so se začele in ne da se več vrniti nazaj. Mladi si želijo državo, ki bo za vse državljane ne glede na kulturno, versko, etnično ali plemensko pripadnost. Državi Libija in Jemen imata čisto plemensko sestavo. Mladi pa se nasprotno ne čutijo več pripadnike plemenske temveč narodne in globalne vasi. Sanjajo o tem, da bi ustvarili državo, ki bo sposobna uresničiti njihova pričakovanja. Pravijo, da se mora končati vsak režim, ki temelji na krivičnosti. Iščejo kruh, delo, človeka vredno življenje, svobodo, pravičnost, da bo dostojanstvo preprostega državljana enako dostojanstvu tistega, ki vlada. Dosedanji režimi pa so bili družinski. Mladi so razumeli, da je bil vsak napredek teh dežel v korist skorumpiranih, medtem ko ljudstvo ni imelo od tega nič. Sedaj pričakujejo, da bodo spet prišli do svojega dostojanstva.«

Audio