Monoteistične religije so vedno spodbujale človeški napredek
RIM (petek, 25. februar 2011, RV) – Pri založbi Lindau je izšlo delo ameriškega
sociologa religij, Rodneya Starka, z naslovom Edini pravi Bog - zgodovinske posledice
monoteizma. Delo zagovarja mnenje, da so monoteistične religije vedno spodbujale
človeški napredek. Prav v njihovem imenu naj bi prišlo do novih osvajanj in odkritij.
Avtor se v knjigi sprašuje, »zakaj so več kot 3000 let nazaj nekatera ljudstva,
Hebrejci, Perzijci ali Egipčani, začeli častiti enega Boga? Zakaj so iskali poseben
odnos z božanstvom? Potrebo po čem so čutili? Zakaj jim politeizem ni več zadostoval?«
V zgodovini obstaja nekakšna naravna težnja, po kateri so se religije razvijale v
smeri monoteizma. Ta se je izkazal za močnejšega, tako v veri kot tudi v kulturni
organizaciji. Hitro je dobil nove privržence, ki so ustanavljali skupnosti in vztrajali
med preganjanji. Uspeli so ohraniti svojo vero kljub relativizmu, asimilaciji in sekularizaciji.
Stark med drugim zatrjuje, da je prav »monoteizem ustvaril moderni svet, v katerem
kulturni in družbeni pluralizem, namesto da bi potrjevala konec religij, kot trdijo
mnogi, nasprotno kažeta, da je vera združljiva z načeli javne družbe zahodne laične
demokracije.« Nič drugega naj ne bi imelo tako prostranega vpliva na zgodovino.
Človekove predstave glede božanskega namreč vedno oblikujejo in določajo javnost.
V analizi zgodovine religij v knjigi je posebna pozornost posvečena judovskemu in
krščanskemu monoteizmu ter učinkovitosti njihovih misijonov. Stark glede krščanskih
misijonarjev pravi, da so poleg vere s seboj skoraj vedno prinašali tudi zdravstvene
usluge in šole. In to, čeprav je bil glavni razlog za odhod iz domovine njihovo dojemanje
Boga, ki opravičuje in utemeljuje misijonarsko prizadevanje. Zaradi njega so delovali
v duhu, ki je stremel preko utesnjenosti tega sveta in prav ta je omogočal posameznikom,
da so uresničevali posebna dejanja. V tem pa tudi vidimo smisel, v katerem je monoteizem
lahko spodbujevalec napredka.