Poslanica Benedikta XVI. za letošnji postni čas: »S krstom ste bili namreč pokopani
skupaj z njim, v njem ste bili tudi obujeni«
VATIKAN (torek, 22. februar 2011, RV) – Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so
danes dopoldne predstavili poslanico Benedikta XVI. za letošnji postni čas. Navdihuje
se iz Pavlovih besed v Pismu Kološanom: »S krstom ste bili namreč pokopani skupaj
z njim, v njem ste bili tudi obujeni« (Kol 2,12).
V prvem delu poslanice
papež spregovori o novem življenju v Jezusu Kristusu, ki smo ga prejeli pri krstu.
Gre za Božji dar, na kar kaže tudi dejstvo, da krst v današnjem času največkrat prejmemo
kot otroci. Večnega življenja si nihče ne zasluži z lastnimi močmi. Krst pomeni tudi
srečanje s Kristusom in klic k iskrenemu spreobrnjenju, katerega usmerja in podpira
Milost. Postni čas je obdobje v cerkvenem letu, ki predstavlja najprimernejše trenutke
za okušanje te Milosti, zato je med postom in krstom posebna vez. Ko človek postane
deležen novega življenja, prejme istega Duha, ki je tudi Jezusa obudil od mrtvih.
Ta dar pa je potrebno nenehno poživljati in postni čas nam nudi priložnost za šolo
vere in krščanskega življenja.
Za resno pripravo na praznovanje Gospodovega
vstajenja je najprimerneje prepustiti se vodstvu Božje besede. Evangeljski odlomki
na postne nedelje nas popeljejo do novih in odločilnih korakov na poti za Kristusom.
Ta pot se začne pri boju s skušnjavami in povabilu, da bi se zavedli lastne krhkosti
in sprejeli Milost, ki osvobaja od greha. Kristus je v tem boju namreč zmagal. Sledi
drugo povabilo, da bi se oddaljili od hrupa vsakodnevnega življenja in se potopili
v Njegovo navzočnost. Jezusovo srečanje s Samarijanko izraža Njegovo gorečo željo
po vsakem človeku in želi tudi v našem srcu vzbuditi željo po Njem. V naslednjem evangeljskem
odlomku se srečamo z vprašanjem o naši veri Vanj, zatem pa še s soočenjem s skrivnostjo
našega bivanja. Vera v vstajenje mrtvih in upanje na večno življenje odpirata naš
pogled za zadnji smisel našega bivanja: Bog je človeka ustvaril za vstajenje in življenje.
Ta pot preko Božje besede se konča z velikonočnim tridnevjem in nas želi pripeljati
do polnejšega darovanja Njemu. Bog se je namreč na križu človeku daroval zato, da
bi ga dvignil in mu prinesel odrešenje.
Postni čas nas prek posta, miloščine
in molitve vzgaja za ljubezen do Kristusa. S prenašanjem pomanjkanja se namreč učimo
odvrniti pogled od sebe, da bi odkrili svojega brata in v njem prepoznali Boga. Tako
ima ta čas za kristjana lahko globok verski pomen. Z miloščino se spominjamo na sposobnost
delitve z drugimi in tudi to, da preveč dobrin človeka izprazni in ga napravi nesrečnega.
Molitev kot pozorno poslušanje Boga pa nagovarja naše srce, spodbuja pot vere in nam
omogoča novo pojmovanje časa. Brez perspektive večnosti je namreč čas samo odštevanje
naših korakov.
Sveti oče postno poslanico zaključi z besedami: »Dragi bratje
in sestre, po osebnem srečanju z našim Odrešenikom ter prek posta, miloščine in molitve,
nas pot spreobrnjenja vodi k odkritju lastnega krsta. V letošnjem postnem času prenovimo
odprtost do Božje milosti, ki nam je bila dana takrat, da bi razsvetlila in vodila
vsa naša dejanja. Kar zakrament pomeni in uresničuje, smo poklicani vsak dan živeti
v vedno bolj velikodušni in pristni hoji za Kristusom. Na tej naši poti se priporočamo
Devici Mariji, ki je rodila Božjo Besedo v veri in mesu, da bi se tako kot Ona potopili
v smrt in vstajenje njenega Sina Jezusa in imeli večno življenje.«