Cerkev danes obhaja praznik sedeža apostola Petra

VATIKAN (torek, 22. februar 2011, RV) – Cerkev danes obhaja praznik sedeža apostola Petra, na kar je v nedeljo, med nagovorom pred molitvijo Angelovo čaščenje, spomnil tudi papež Benedikt XVI. Kot je dejal, je sv. Petru, prvemu med apostoli, »Kristus zaupal nalogo duhovnega učitelja in pastirja, da vodi Božje ljudstvo tako, da bo prišlo v nebesa«. Pri tem je papež vse duhovnike spodbudil, naj »prevzamejo nov način življenja, ki ga je začel Gospod Jezus in so ga nadaljevali apostoli«.

O sedežu apostola Petra pa je Benedikt XVI. spregovoril na sam praznik leta 2006, ko se je v vatikanski baziliki sv. Petra srečal z italijanskimi študenti in romarji. Kot je povedal, današnji praznik, s katerim se zahvaljujemo Bogu za poslanstvo, ki ga je zaupal apostolu Petru in njegovim naslednikom, sega v 4. stoletje. Izraz katedra dobesedno pomeni škofijski sedež, stol v glavni škofijski cerkvi, ki se zato imenuje katedrala oziroma stolnica. Katedra je zatorej simbol škofove avtoritete in njegovega nauka, torej evangelijskega nauka, ki ga je škof kot naslednik apostolov poklican varovati in posredovati krščanski skupnosti. Ko škof dobi v upravljanje določeno cerkev, se z mitro in škofovsko palico vsede na svojo katedro, na svoj sedež v cerkvi. S tega sedeža bo kot učitelj in pastir vodil vernike po poti vere, upanja in ljubezni.

Papež je v nadaljevanju spregovoril o Petrovi katedri, Petrovem sedežu. Peter, ki ga je Kristus izbral kot skalo, na kateri bo postavil Cerkev, je svoje poslanstvo začel v Jeruzalemu po Jezusovem vnebohodu in binkoštih. Prvi sedež Cerkve je bila dvorana zadnje večerje, kjer je najverjetneje bil poseben prostor namenjen Simonu Petru. Nato je Petrov sedež postala Antiohija, mesto v današnji Turčiji. V tem mestu, ki sta ga evangelizirala Barnaba in Pavel in kjer so učenci prvič bili imenovani z izrazom kristijani, je Peter bil prvi škof. Od tam je Božja previdnost Petra vodila v Rim, središče imperija, kjer je z mučeništvom sklenil svojo tek v službi evangelija. Zato je sedež v Rimu, prejel najvišjo čast, tudi čast, ki jo je Kristus zaupal Petru, namreč biti v službi vseh posameznih Cerkva za izgradnjo in edinost vsega Božjega ljudstva.

»Sedež v Rimu je po selitvah sv. Petra postal priznan kot sedež Petrovega naslednika, in katedra rimskega škofa je predstavljala katedro apostola, ki mu je Kristus naročil, naj pase njegovo čredo,« je povedal papež. To potrjujejo najstarejši cerkveni očetje kot na primer sv. Irenej, sicer škof v Lionu, ki pa je bil iz Male Azije. Ta piše, kako je »Cerkev v Rimu največja in najstarejša, znana vsem; … ustanovljena in postavljena v Rimu s strani dveh najslavnejših apostolov Petra in Pavla… S to Cerkvijo, zaradi njene velecenjene vzvišenosti, se mora zediniti vesoljna Cerkev, torej verniki od vsepovsod«. Tudi Tertulijan zatrjuje, da sta to Cerkev v Rimu ustanovila sama apostola ter vanjo s svojo krvjo izlila ves nauk. »Sedež rimskega škofa zato ne predstavlja le njenegove službe rimski skupnosti,« je dejal Benedikt XVI. »ampak njegovo poslanstvo vodenja celotnega Božjega ljudstva.«

Praznovati sedež apostola Petra po papeževih besedah pomeni »priznati mu velik duhovni pomen in v njem prepoznati prednostno znamenje ljubezni Boga, dobrega in večnega Pastirja, ki želi zbrati vso svojo Cerkev in jo voditi po poti odrešenja«.

Audio