S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

»Svetost pomeni odpreti okna duše, da lahko vanjo vstopi Božja luč.« Tako je povedal papež Benedikt XVI. med sredino splošno avdienco, ko je spregovoril o sv. Janezu od Križa, mistiku, cerkvenem učitelju in prenovitelju karmeličanskega reda iz 16. stoletja.

Svetost: odpreti okna duše, da lahko vanjo vstopi Božja luč

Cilj njegovega globokega mističnega nauka je bil orisati pot, po kateri se dospe do svetosti, do popolnosti, h kateri nas kliče Bog. »Po Janezu od Križa je vse, kar obstaja, kar je ustvaril Bog, dobro,« je dejal papež. Po ustvarjenih bitjih lahko dospemo do odkritja Njega, ki je v njih pustil svojo sled. Vera je edini vir, po katerem človek lahko spozna Boga, takega kot je sam po sebi, kot eden in trinitarični Bog. »Vse kar je Bog želel povedati človeku, je povedal po Jezusu Kristusu, svoji učlovečeni Besedi. Jezus Kristus je edina in dokončna pot k Očetu. Vsaka ustvarjena stvar je nič v primerjavi z Bogom in zunaj njega ni vredna ničesar,« je dejal papež in dodal, da mora zato vsaka druga ljubezen, da bi dosegla popolno ljubezen Boga, po Kristusu postati enaka tej Božji ljubezni. Od tukaj zahteva sv. Janeza od Križa po očiščenju in notranji izpraznitvi. Kot je dejal papež, to očiščevanje ni le odstranitev materialnih stvari: »To, kar daje duši čistost in svobodno, je odstranitev vsake neurejene odvisnosti od stvari. Vse je treba položiti v Boga kot središče in cilj življenja. Dolg in naporen proces očiščevanja zahteva določen osebni napor, a resničen protagonist je Bog: vse, kar človek lahko stori, je, da se da na razpolago, da je odprt za božje delovanje in ne postavlja ovir. S tem, ko človek živi teološke kreposti, se dviguje in daje vrednost lastnemu prizadevanju. Ritem zorenja v veri, upanju in ljubezni gre vzporedno z očiščevanjem in z napredujočim združevanjem z Bogom, vse do spremenjenja v Njem. Ko se prispe do tega cilja, se duša potopi v trinitarično življenje,« so bile papeževe besede. Sv. Janez od Križa trdi, da »duša prispe do tega, da ljubi z isto ljubeznijo, s katero Bog ljubi dušo, ker jo ljubi v Svetem Duhu. Duša se čuti prepravljena z božansko ljubeznijo in se v njej v popolnosti veseli«. Kot je izpostavil Benedikt XVI., »pot s Kristusom, hoditi s Kristusom, ni teža, dodana že dovolj težkemu bremenu našega življenja, ni nekaj, kar bi naj to breme naredilo še težje, ampaj je nekaj čisto drugega, je luč, je moč, ki nam pomaga nositi to breme. Če človek v sebi nosi veliko ljubezen, mu ta ljubezen dá skorajda krila in tako ležje prenaša vse življenjske nadloge, kajti v sebi ima to veliko luč,« je dejal sveti oče. »To je vera: biti ljubljen od Boga in se mu pustiti biti ljubljen po Jezusu Kristusu. Pustiti se biti ljubljen je luč, ki nam pomaga nositi vsakodnevno breme. A svetost ni naše delo, ampak je ravno ta odprtost: odpreti okna svoje duše, da lahko vstopi Božja luč, ne pozabiti Boga, kajti ravno v odprtosti za njegovo luč se najde moč, se najde veselje odrešenih. Prosimo Gospoda, naj nam pomaga najti to svetost, pustiti se biti ljubljen od Boga, kar je poklicanost nas vseh in resnično odrešenje,« je še dejal papež.

Ob sklepu obiska ad limina filipinskih škofov

»Samo resnično prijateljstvo z Bogom bo zlomilo vezi osamljenosti, zaradi katere trpi naša krhka človeškost, in bo vzpostavilo resnično in trajno občestvo z drugimi, duhovno vez, ki bo v nas z lahkoto spodbudila željo po služenju tistim, ki jih v Kristusu ljubimo,« je dejal papež v minulem tednu na srečanju s filipinskimi škofi ter jih ob tem pozval k zavzetemu delu z mladimi. Opozoril je, da ko se samozadostnost in svoboda uporabljata neodvisno od Boga, si človek ustvarja napačno usodo in ne vidi več večnega veselja, za katerega je bil ustvarjen. »Pot do ponovnega odkritja resnične usode človeštva je moč najti samo v ponovni vzpostavitvi prednostne vloge Boga v srcu in mislih vsake osebe,« je izpostavil Benedikt XVI. in škofom dejal: »Vaša pomembna naloga na področju evangelizacije je spodbujanje osebnega odnosa s Kristusom, ki je ključ do popolne izpolnitve.«

Ob 50-letnici Papeškega filipinskega kolegija v Rimu

Spodbudne besede filipinskemu narodu pa je papež izgovoril tudi skupnosti iz Papeškega filipinskega kolegija v Rimu, ki letos praznuje 50-letnico obstoja. »Pridružujem se vam v zahvaljevanju Bogu za vse, kar je vaš kolegij prispeval k življenju Filipincev doma in po svetu v zadnjih petdesetih letih,« je dejal sveti oče. »Naj vas, sedanjo generacijo študentov kolegija spodbudim, da rastete v veri, da stremite k popolnosti pri vaših študijih prizadevanjih in izkoristite vsako priložnost, ki vam je ponujena, da dosežete duhovno in teološko zrelost. Tako boste opremljeni, izurjeni in neustrašni za karkoli, kar vas čaka v prihodnosti,« je bila papeževa spodbuda, ob kateri je še izrazil svojo naklonjenost do Filipincev: »Nazadnje pa ne pozabite na naklonjenost, ki jo papež čuti do vas in vaše domovine. Vse vas spodbujam, da se na Filipine vrnete z neomajno vdanostjo Petrovemu nasledniku in z željo okrepiti ter varovati skupnost, ki povezuje Cerkev in dobrodelne ustanove okoli njega. Ko boste končali svoje študije, boste na ta način zagotovo postali kvas evangelija v življenju vašega ljubljenega naroda.«

Avdio: