Kardinal Erdő odprl srečanje v Beogradu

BEOGRAD (petek, 18. februar 2011, RV) – V Beogradu te dni poteka zasedanje skupnega odbora Konference evropskih Cerkva in Sveta evropskih škofovskih konferenc.
Kardinal Péter Erdö, predsednik Sveta, je v uvodnem nagovoru izpostavil temo letošnjega srečanja. Središče razprav bo mir in prispevek, h kateremu smo kristjani poklicani, da bi pripomogli k njegovi polni uresničitvi. In sicer v kontekstu narodne identitete in evropskega združevanja. Mir je mogoče razumeti na različne načine, kar nam povejo Jezusove besede iz Janezovega evangelija: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.« (Jn 14,27) Erdö je razložil, da svet koncept miru včasih lahko tudi izkoristi. To se je na primer zgodilo v državah za železno zaveso, kjer je bilo tako imenovano gibanje za mir zgolj pretveza za manipulacijo in je tako v resnici služilo za dosego ciljev, ki so bili v interesu določene politične skupine. Na splošno mir pomeni odsotnost vojne. To je sicer res, vendar pa je še veliko več kot le to. Ni namreč mogoče govoriti o miru, če so ljudstva zapostavljena zaradi svoje narodnosti ali vere. Še en način, kako je mogoče razumeti mir, je pasivna toleranca. Pri tem gre ta površno dojemanje miru, kar postane očitno v primeru, ko kakšna manjšina pod pretvezo diskriminacije zahteva od večine, da se odpove svojim pravicam ali pa tradiciji svoje kulture. Nasprotno z vsem tem, je mir, katerega nam je zapustil Gospod, utemeljen na resničnosti Boga in človeka. Njegov mir nas kliče k odkrivanju lepote in bogastva različnih oblik identitete in skupnosti. Predvsem pa nas kliče, da prepoznamo življenjski pomen različnosti med nami in vrednost narodov kot jezikovnih, zgodovinskih, kulturnih ter verskih skupnosti. Pravi mir pa ima tudi ekonomsko razsežnost, v smislu solidarnosti in denarne pomoči. Nedavna kriza nam namreč jasno kaže, da čezmerna želja po dobičku ne zagotavlja trdnega ekonomskega sistema.

Erdö je v nadaljevanju poudaril, da je prav sedanje zasedanje pomembno znamenje želje po miru. Edinost krščanskih Cerkva je namreč bistvenega pomena. Ne more pa nastati le preko nekakšnega sporazuma o miru, kot je med tednom molitve za edinost med kristjani spomnil tudi papež Benedikt XVI. Potrebno je medsebojno spoštovanje in konkretno sodelovanje pri soočenju s sodobnimi izzivi. Edinost pa bi se morala izražati tudi v eni veroizpovedi, skupnem obhajanju bogoslužja in bratski slogi ene Božje družine. Zato je to pot nujno nadaljevati preko resnega in globokega dialoga.

Na zasedanju v Beogradu je danes popoldne spregovoril tudi Massimo Introvigne, predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE). Izpostavil je temo groženj za versko svobodo v 21. stoletju in se pri tem oprl na papeževo poslanico za 44. svetovni dan miru, pa tudi na nekatere njegove govore ob različnih priložnostih v zadnjem času. Poudaril je, da boj za spoštovanje temeljnih človekovih pravic, med katerimi je tudi verska svoboda, ne zadeva le katolikov in tudi ne samo kristjanov, ampak vse ljudi dobre volje. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je tako že naredila nekaj konkretnih korakov. Ustanovila je na primer predstavništvo za boj proti diskriminaciji kristjanov, ki deluje predvsem preko diplomatskih dejavnosti. Maja bo v Rimu organiziralo okroglo mizo na temo diskrimacije kristjanov. Zasluge pa ima tudi pri spodbujanju začetka praznovanja dneva krščanskih mučencev v današnjem času, in sicer ne le v cerkvenem življenju, pač pa v javnosti nasploh, kajti preganjanje kristjanov zadeva vse ljudi.

Audio