Filipinski škofje na uradnem obisku ad limina v Vatikanu
VATIKAN/FILIPINI (sreda, 9. februar 2011, RV) – Te dni so v Vatikan prispeli
filipinski škofje, ki bodo do 19. februarja na uradnem obisku ad limina. To je že
druga skupina iz škofovske konference te azijske države. Prvo je papež Benedikt XVI.
sprejel na začetku decembra lani, medtem ko bo tretja, zadnja skupina škofov, prišla
konec tega meseca.
Tokratni obisk sovpada s pomembnimi dogodki za življenje
filipinskega naroda. V Manili je bil pred kratkim v parlamentarno obravnavo sprejet
predlog zakona, ki spodbuja enostransko usmerjeno družinsko načrtovanje. Med drugim
vključuje določbe glede nadzorovanja rojstev in kazenskih sankcij za medicinsko osebje,
ki ne podpira splava. Kar pomeni, da zakon zanje ne omogoča ugovora vesti. Gre za
dlje časa trajajoč boj med dvema nasprotnima stranema, laicističnimi predlagatelji
zakona in Cerkvijo na Filipinih. Tamkajšnji katoličani sicer predstavljajo 80 odstotkov
celotnega prebivalstva. Odsev teh dogodkov po začetku uradnega obiska ad limina zdaj
odmeva tudi v Vatikanu. Škofje so namreč zavzeli jasen položaj in v primeru, da bi
bil zakon sprejet, razmišljajo celo o načrtovanju državljanske nepokorščine. Cerkev
in nekatera katoliška združenja na Filipinih podpirajo tako imenovani »naravni družinski
program«, ki poskuša med ljudmi poglobiti kulturo odgovornosti. Ta pa naj predvsem
kar se tiče družin temelji na krščanskih vrednotah.
Nadškof iz Tandaga in predsednik
Filipinske škofovske konference, msgr. Nereo Odchimar, je za Radio Vatikan povedal
več o prizadevanjih Cerkve na tem področju. Poskušajo začeti dialog z vlado in doseči
čim večje število ljudi tako, da svoje mnenje glasno izražajo in širijo vrednote tudi
s pomočjo televizije. V ta namen so se povezali tudi z laiki, ki so usposobljeni in
se aktivno udejstvujejo na določenih področij, kot so demografija, ekonomija, medicina
in farmacija. Predlog novega zakona dejansko namreč želi le prikriti resnične probleme
države. »To, kar želijo prepričati je, da je prenaseljenost glavni vzrok za revščino
na Filipinih. V resnici pa so drugi vzroki, kot sta na primer podkupovanje
in krivična razdelitev sredstev. Naša država je predvsem kmetijska država, a temu
se ne posveča dovolj pozornosti. Dejansko bi se revščina, ki muči velik del filipinskega
prebivalstva, lahko ublažila z večjo pozornostjo do kmetijskih površin.«