V zgradbi Leona XIII., znotraj Vatikanskih
vrtov je začela na željo Pija XI., Achile Ratija, 12. februarja 1931 oddajati Vatikanska
radijska postaja. Papež, ki je bil dojemljiv za novosti znanosti, je v radiu videl
nenadomestljivo sredstvo za širjenje Božje Besede v svetu. Izumitelj radia Gulielmo
Marconi je skupaj s svojimi zvestimi sodelavci od leta 1929 delal na projektu, da
pripravi oddajno postajo Svetega sedeža. Pater jezuit Giuseppe Gianfranceschi, priznani
znanstvenik je bil imenovan za prvega direktorja novega radia. Med zaključnimi deli
je pater takole nadzoroval delo: "Signali so zelo dobri, sedaj lahko postavite
zapisovalec." Ko je bilo delo končano, se je Vatikan lahko pohvalil z radiom,
ki je prednjačil bodisi časovno bodisi tehnično.
Končno je prišel dan otvoritve.
12. februarja 1931 je Pij XI.prispel pred oddajno postajo. Otvoritev je snemala filmska
ekipa Paramounta, ki je namenoma za to prišla iz ZDA. Bilo je točno 16.49., ko se
je uradno rodil Radio Vatikan. Sam Guglieglmo Marconi je uvedel v to do tedaj prvo
papeževo radisko sporočilo: “V veliko čast mi je oznaniti, da bo
čez nekaj trenutkov papež Pij XI. odprl radijsko postajo države mesta
Vatikan. Električni valovi bodo ponesli po zraku celotnemu svetu njegovo
besedo miru in blagoslova. S pomočjo Boga, ki je dal toliko skrivnostnih
sil narave na razpolago človeštvu, sem uspel pripraviti to napravo,
ki bo preskrbela vernikom po vsem svetu tolažbo slišati glas svetega očeta.«
Papež
Pij XI. je kot prvi papež takole spregovoril preko radia: “Začenja se, z nekaj
zadoščenja, tista želja, ki smo jo predkratkim izrekli. Prosili smo, da nam kakšen
način ali izkušnjo dapotrditev, kako za odkritji znanosti On preseneča, preseneča
s potjo teh valov, ki jih nihče ne vidi, nihče ne ve zanje, ne zazna in otipa. Tukaj
nam ne preostane drugega, kot da se ozremo na okoli in opazujemo, četudi z dokaj svetnim
pogledom in da se zavemo, kakšne velike sile se gibljejo okoli nas.«
Audio
Veliki
izzivi: 1939 - 1948
9. februarja 1939 je umrl Pij XI. Radio Vatikan je
bil prvič vključen pri tako razvejanjem razširjanju dogodkov. Skoraj en mesec, od
pogreba do konklav in zelo hitre izvolitve novega papeža Evgenija Pacellija, ki si
je nadel ime Pij XII., so se pri oddajanju trudili z visoko tehnično in profesionalno
zavzetostjo. Višek pa je dosegel v prvem radijskem poročanju kronanja kakega papeža
v devetih jezikih. To poročanje so dolgo imeli za največji radijski dogodek vseh časov.
Septembra
1939 se je začela druga svetovna vojna. Ko je vstopila v vojno 10. junija 1940 Italija,
je radio Vatikan oddajal že v desetih jezikih, z vsakodnevnimi programi v italijanščini,
francoščini, angleščini, španščini, nemščini, in dvakrat ali trikrat tedensko v portugalščini,
poljščini, ukrajinščini, litvanščini in ruščini.
Kljub velikim političnim
in organizacijskim težavam, je vatikanski radio nadaljeval brez prekinitve svoje služenje,
da bi razširjal svetu besedo Cerkve in tako predstavljal edini glas, ki ni bil vpleten.
Cerkev je bila edina, ki je bila pripravljena oznanjati resnico med tem nezaslišanim
nasiljem preko svojih mikrofonov. Ta glas vatikanskega radia, je Gobels obljubil,
da ga bo utišal.
Kot odgovor pa je Pij XII. ustanovil službo obveščanja. Od
1940 do 1946 je Radio oddajal obvestila družin pregnancev, izgubljenih vojakov ali
zapornikov. Posredovali so milijon dvesto štirideset tisoč obvestil. To je enako dvanajst
tisoč sto pet ur oddajanja. “Richardo če si slišal, nam takoj sporoči.”
Po
končani vojni je Radio Vatikan povečal svoje oddajanje v dežele, ki so bile pod komunizmom.
Leta 1947 so začeli oddajati programi v romunščini, češčini, za njimi pa leta 1948
v ruščini, slovenščini in letonščini. Da bi slovenci dobili svoj program na Radiu
Vatikan, si je veliko prizadeval jezuit p. Anton Prešeren, asistent slovanskih provinc.
Prvi odgovorni urednik slovenskega programa pa je bil jezuit p. Jakob Žibert. Leta
1950 ga je nadomestil škofijski duhovnik Anton Iskra, ki je pribežal v Rim.
Audio
Širitev
RV in začetek 2. vatikanskega koncila: 1950 - 1962
V svetem
letu 1950 so bile oddaje na Radiu Vatikan že v 19 jezikih. Leta 1951 se je začel program
v albanščini. Potrebno je bilo povečati tehnično zmogljivost, saj se je Radio Vatikan
vedno bolj širil. Začeli iskati primeren prostor zunaj Vatikana, kjer bi lahko namestili
temu primeren oddajni center. Izbrali so področje, ki je pripadalo nemško-madžarskemu
papeškemu kolegiju in je 18 kilometrov iz Rima. Na osnovi jasne pogodbe z italijansko
državo je nastal oddajni center Sveta Marija v Galeriji. Zakon, ki so ga zglasovali
v italijanskem parlamentu 1951 leta, dobesedno zagotavlja Svetemu sedežu možnost uresničiti
radijsko oddajanje vsemu katoliškemu svetu. V samem središču velikega oddajnega centra
je kip nadangela Gabrijela, njega, ki oznanja veselo novico. Pij XII. ga je 12. januarja
1951 razglasil za zavetnika telekomunikacij, torej tudi Radia Vatikan. Oddajni center
je odprl osebno Pij XII. 27. oktobra 1957 in tako opravil najdaljše potovanje med
svojim papeževanjem zunaj Vatikana. Sprejel ga je takratni direktor Radia, p. Antonio
Stefanizzi.
Oddaje Radia Vatikan so lahko zaradi te nove pridobitve redno
oddajali v 29 različnih jezikih. Leta 1957 se začne oddajanje v italijanščini, tako
imenovani Radio giornale (Radijski dnevnik) osredotočen na sprotno obveščanje o novostih
v Vatikanu in v življenju Cerkve. Radijski dnevnik je osrednji del tipično novinarskega
področja delovanja Radia Vatikan.
Pij XII. je umrl v prvih urah 8. oktobra
1958. Radio Vatikan je to takoj sporočil iz Castel Gandolfa in nato spremljal z radijskimi
poročili neposredno pogreb in konklave, na katerih so postavili Angela Roncallija
za vodstvo Cerkve.
Tudi Janez XXIII., kakor vsak papež, se je posluževal mikrofonov
Radia Vatikan. Ko se je pojavil na balkonu bazilike sv. Petra je zbrane na trgu takole
nagovoril: “To sinovi, je tretji blagoslov, ki vam ga podeljujem. 25. januarja 1959
je papež Janez XXIII. napovedal zgodovinski 2. vatikanski koncil, ki se je začel 11.
oktobra 1962. Koncil nakazuje pomembno stran ne le v življenju Cerkve, ampak tudi
pri tehničnem širjenju, povečanju osebja in profesionalnosti Radia Vatikan. Kar se
je poznalo pri 368 oddajah na teden, ki so dosegle vsak del sveta v 30 jezikih.
Audio
Pavel
VI. in novi prostori Radia: 1963 - 1971
Naslednik Janeza XXII., Pavel
VI. je pokazal posebno prednost do Radia Vatikan tako, da ga je obiskal že 27. junija
1963, štiri dni po izvolitvi. Naslednji zgodovinski obisk je bil 1966 v oddajnem središču
Sveta Marija v Galleriji. Ob tej priložnosti je papež poudaril, da je potrebno dati
prednost razvijanju programov: “Področje programov je jedro radijskega delovanja.
To je osnovni namen radia, njegova uporabnost, njegova dejanska koristnost. Brez koristi
bi bila čudovita naprava, če potem ne bi vedeli, kako z njo najbolje upravljati.
V
vodstvu slovenske sekcije je leta 1965 prišlo do spremembe. Gospoda Antona Iskro,
ki je neutrudno vodil sekcijo petnajst let, je nadomestil duhovnik iz mariborske škofije
Rafko Vodeb.
S Pavlom VI. se začne obdobje velikih papeških potovanj. Nepozabni
sta bili potovanji v Sveto deželo in v palačo Združenih narodov v New York. Tudi radio
zapusti vatikanske meje in spremlja papeža, da bi vsemu svetu omogočil poslušanje
njegovih besed miru in bratstva. Zaradi razvoja programov in povečanja uredniškega
osebja, so postali prej dodeljeni prostori Radiu Vatikan premajhni. Leta 1970 so končno
prišli do primerne rešitve. Novi sedež je tako zunaj Vatikanskega obzidja, na začetku
Via Conciliazione (Ulice sprave), nasproti Angelskega Gradu. Gre za zgradbo z imenom
Palazzo Pio. Tu so lahko uredili zadostno število studijev in montažnih prostorov.
Smotrno so lahko organizirali zapleten postopek izdelave oddaj. Uredništva, ki so
dnevno delovala v dvaintridesetih različnih jezikih, so imela na razpolago prostorne
prostore.
Leta 1971 je bil imenovan za odgovornega urednika slovenskih oddaj
p. Pavel Leskovec, profesor in ekonom na Vzhodnem papeškem inštitutu, hkrati pa je
bil še slabi dve leti odgovoren za ruske oddaje. Pater Leskovec je vodil slovensko
uredništvo 24 let.
Audio
Papež
Janez Pavel II.: 1978 – 2005
Leto 1978, je leto treh papežev. Po smrti
Pavla VI. je bil na konklavah izvoljen Albino Luciani, ki si je izbral ime Janez Pavel
I. Takole je nagovoril zbrane na trgu sv. Petra: “Če bi mi rekli, bi še več študiral,
in bi bil pripravljen, sedaj pa, sem star in ni več časa.” Po kratkem papeževanju
Janeza Pavla I. je bil presenetljivo izvoljen za papeža tujec, Poljak, kardinal Karel
Wojtyla, ki je prevzel ime Janez Pavel II. Ob njem je Radio Vatikan doživel razvoj,
ki ga je temeljito spremenil. S 146 apostolskimi potovanji po Italiji in 104 po svetu
je bila za Radio vedno bolj zahtevna naloga, da je zagotavljal razširjanje njegovega
glasu.
Med papeževanjem Janeza Pavla II. je prišlo do korenitih sprememb.
Padel je berlinski zid. Poslanstvo Radia Vatikan je bilo, da je uravnoteženo spremljal
in razlagal spremembe, ki so izhajale iz tega dogodka. Janez Pavel II. je spremljal
in cenil delo Radia Vatikan. Na začetku svojega papeževanja je obiskal Palazzo Pio.
Nepozabno je njegovo srečanje z osebjem in njihovimi domačimi leta 1991 ob 60 letnici
Radia v Sveti Mariji v Galeriji. “Rad bi se zahvalil vsem tukaj navzočim za sodelovanje.
Bi pa tudi prosil, naj mi Radio Vatikan opraviči, da sem prišel tako pozno, sem k
Sveti Mariji v Galerijo in sicer po dvanajstih skoraj trinajstih letih papeževanja.
Čeprav sem najmlajši med svojimi predhodniki, so bili starejši glede tega bolj na
tekočem. Več so se zanimaliza moderno tehniko Radia Vatikan. Moral bom opraviti majhno
spraševanje vesti.”
Audio
Digitalno
obdobje
Na pragu tretjega tisočletja je tehnološka revolucija je močno
vstopila v ospredje tudi na Radiu Vatikan. Informatika je postala običajna pri pripravljanju
in prenašanju oddaj. Digitalni sistem je hitro zamenjal analognega. Niso izginili
samo pisalni stroji iz uredništev, temveč tudi kolutni magnetofoni iz montažnih studiev.
Zamenjal jih je povsod navzoči računalnik. Dve satelitski postaji na zemlji sta začeli
oskrbovati osem kanalov na treh različnih satelitih, ki omogočajo posredovanje programov
po vsem svetu, več kot tisoč radijskim postajam, majhnim in velikim, katoliškim in
ekumenskim, javnim in zasebnim. Sedaj je že štirideset jezikovnih sekcij, ki dnevno
komentirajo življenje Cerkve in mednarodne dogodke, s posebno pozornostjo do vsake
kulture posebej. Radijski dnevniki v italijanščini, angleščini, francoščini, španščini,
poljščini, nemščini in portugalščini pokrivajo z oddajanjem v živo celoten dan. S
kanalom oneOfive Live, ki se je začel z izredno komunikacijsko izkušnjo velikega Jubileja
2000, se je začel nov način načrtovanja oddaj.
Veliko je tudi neposrednih
liturgičnih prenosov. Tedensko sveto mašo v angleščini prenašajo na Bližnji vzhod
za številne katoličane, ki ne morejo imeti verske oskrbe. To je predvsem v deželah
z muslimansko večino.
Vatikanski radio ima institucionalno nalogo, da zagotavlja
snemanje in razširjanje zvoka za vse papeževe dejavnosti v Vatikanu. Ta zvok je na
razpolago vsem radijskim in televizijskim postajam po svetu. Vatikanski televizijski
center ima podobno nalogo za gibljivo sliko. Skupaj z Radiom sta nenadomestljivi službi
za dokumentiranje in sporočanje v službi papežu in vesoljni Cerkvi, kakor se je to
jasno zgodilo med nepozabnimi dnevi smrti papeža Wojtyle, med konklavami in izvolitvijo
Benedikta XVI.
Kardinal Joseph Ratzinger že dolgo poznal Radio Vatikan, saj
je pogosto sodeloval z nemškim programom. Toda 3. marca 2006 je Benedikt XVI. kot
papež prišel obiskat svoj Radio in posvetil svojemu predhodniku popolnoma obnovljen
studio. To je studio, v katerem je kardinal Wojtyla, preden je postal papež, posnel
za poljski program več kot 20 intervjujev.
Benedikt XVI. je ob obisku Radia
dejal: “Zelo sem vesel, da sem tukaj. Dobro se zavedamo, da je pred 75 leti papež
Pij XI. odprl Radio Vatikan in tako dal nov glas Svetemu sedežu, še več, Cerkvi in
Gospodu. Glas, s katerim je sedaj res mogoče izpolniti Gospodovo poslanstvo: »Oznanjajte
evangelij vsemu stvarstvu do skrajnih meja zemlje.« Med tem časom, vidim, v 75 letih,
se je tehnika zelo izpopolnila in izboljšala, tako da je danes glas Radia Vatikan
navzoč v vseh krajih sveta, v mnogih domovih in kot je že bilo poudarjeno, v medsebojni
izmenjavi, ne samo z enostranskim govorjenjem temveč s sprejemanjem odgovorov v resničnem
dialogu, da bi se razumeli in odgovorili ter tako gradili Božjo družino. To se mi
zdi, da je namen sredstva za obveščanje, kot je ta, da pomaga graditi v mnoštvu kultur
in jezikov veliko družino bratov in sester, ki so tako velika moč za mir.”