Sveti oče Benedikt XVI. med molitvijo Angelovega češčenja o blagrih

VATIKAN (nedelja, 30. januar 2011, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je med molitvijo Angelovega češčenja na trgu svetega Petra spregovoril o Jezusovem govoru na gori, o blagrih nebeškega kraljestva. Po blagoslovu je papež spomnil na svetovni dan obolelih za gobavostjo. Ljudstvom daljnega vzhoda je ob njihovem novem letu iz srca zaželel vedrine in blaginje. Papež se je tudi pridružil povabilu latinskega Jeruzalemskega patriarha k molitvi ob mednarodnem dnevu prošnje za mir v Sveti deželi, da bi Gospod spreobrnil misli in srca k konkretnim načrtom za mir. Sveti oče je pozdravil tudi deklice in dečke rimske katoliške akcije, ki so prišli na trg skupaj s kardinalom vikarjem Agostinom Vallinijem. Na koncu je pozval otroke iz Katolške akcije naj spustijo golobe, simbol miru, da poletijo proti nebu.

Sveti oče je razložil pomen Jezusovega govora na gori z besedami:
»Dragi bratje in sestre,
na četrto navadno nedeljo nam evangelij predstavi Gospodov veliki govor množici na čudovitih gričih okoli galilejskega jezera. Evangelist Matej je zapisal: »Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil (Mt 5,1-2). Jezus, novi Mojzes, 'se usede na katedro »gore« (Jezus iz Nazareta, Ljubljana 2007, str. 88) in naznani: 'Blagor ubogim v duhu, blagor žalostnim, blagor usmiljenim, blagor lačnim in žejnim pravičnosti, blagor čistim v srcu, blagor preganjanim' (prim. Mt 5,3-10). Ne gre za novo ideologijo, temveč za nauk od zgoraj, ki se dotakne človeške pogojenosti. Tiste pogojenosti, ki jo je Gospod s tem, da se je učlovečil, želel prevzeti, da bi jo odrešil. Zato 'je govor na gori naravnan v prostranost sveta, sedanjost in prihodnjost... in ga je mogoče razumeti in živeti samo v hoji za Kristusom, v hoji skupaj z Njim' (Jezus iz Nazareta, str. 91). Blagri so nov program življenja, ki nas osvobaja lažnih vrednot sveta in nas odpira k resničnim sedanjim in prihodnjim dobrinam. Ko Bog nasiti lačne pravičnosti, obriše solze žalostnim to pomeni, da poleg povračila na viden način, tudi odpre Nebeško kraljestvo. »Blagri so prenos križa in vstajenja v bivanje učenca« (ibid. 95). Odsevajo življenje Božjega Sina, ki se pusti preganjati, zaničevati vse do obsodbe na smrt, da bi ljudem podaril odrešenje.

Starodavni puščavnik zatrjuje: »Blagri so Božji darovi, zato se mu moramo hvaležni zanje zahvaljevati, kakor tudi za povračila, ki iz njih izhajajo, torej za Nebeško kraljestvo v prihodnjem veku, za tolažbo že tukaj, za polnost vsega dobrega in Božje usmiljenje... ko smo končno postali Kristusova podoba na zemlji« (Peter Damaščan, Filokalija, 3. zvezek, Torino, str. 79). Zgodovina Cerkve je tista, ki razlaga Evangelij blagrov, to je zgodovina krščanske svetosti, saj, kakor piše sveti Pavel: »Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno.
Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče« (1Kor 1,27-28). Zaradi tega se Cerkev ne boji uboštva, zaničevanja, preganjanja v družbi, ki jo pogosto potegne vase blagostanje in svetna moč. Sveti Avguštin nas spominja, »da nimamo nobenih zaslug, če trpimo zaradi teh nadlog, ampak samo, če jih prenašamo zaradi Jezusovega imena, ne le z vedrino v srcu temveč z veseljem (De sermone Domini in monte, I, 5,13: CCL 35, 13).

Dragi bratje in sestre, prosimo Devico Marijo, najodličnejšo Blaženo, za moč, da bomo iskali Gospoda (prim. Sof 2,3) in vedno z veseljem hodili za njim po poti blagrov.«
Audio