Kongregacija za duhovščino izdala pismo o misijonarski identiteti duhovnika v Cerkvi
VATIKAN (torek, 25. januar 2011, RV) – Kongregacija za duhovščino je izdala
pismo o misijonarski identiteti duhovnika v Cerkvi, s poudarkom na treh razsežnostih:
poučevati, posvečevati in voditi. Pismo, ki sta ga je podpisala prefekt kongregacije,
kardinal Mauro Piacenza, in nekdanji prefekt, kardinal Claudio Hummes, obravnava temo,
ki je bila središče pogovorov zadnjega plenarnega zasedanja kongregacije, marca 2009.
Udeleženci takratnega zasedanja so med prioritetami Cerkve v sedanjem času izpostavili
ravno potrebo po obnovljenjem misijonarskem delovanju.
Kot beremo v pismu,
»Cerkev ne obstaja sama po sebi in sama zase: svoj izvor dolguje delovanju Sina
in Svetega Duha; Cerkev je po svoji naravi poklicana, da izstopi iz sebe v svet, da
bo tako znamenje Emanuela, učlovečene Besede, Boga z nami«. Pismo izpostavlja,
da je Cerkev svoje poslanstvo prejela od Jezusa Kristusa po Svetem Duhu. Njeno poslanstvo
je eno in zaupano vsem članom Božjega ljudstva, ki so po krstu soudeleženi v Kristusovem
duhovništvu, z namenom, da bi Bogu darovali duhovno žrtev in pred ljudmi pričevali
za Kristusa. »To poslanstvo se nanaša na vse ljudi, vse kulture, vse kraje in vse
čase,« je poudarjeno v pismu, pri čemer je izpostavljena osrednja in nenadomestljiva
vloga duhovnikov, tesnih sodelavcev škofov.
Kot je v predstavitvenem besedilu
zapisal prefekt kongregacije, kardinal Piacenza, se pismo zadržuje pri vsesplošni
potrebi po obnovljeni misijonarski praksi, ki je najprej odvisna od zavedanja vsakega,
da je Gospodov učenec. Misijonarstvo v tem smislu ni toliko v organizaciji dogodkov,
katere rezultat je povezan s človeškimi zmožnostmi, je zapisal kardinal Piacenza in
dodal, da je misijonarstvo učinkovito tam, kjer živi, moli, trpi in dela pravi Kristusov
učenec. Poglobitev vloge učenca je po Piacenzovih besedah temeljni element vsake obnove
misijonarske prakse. »Če naše lokalne Cerkve, skupnosti in same osebe, ne čutijo
nujne potrebe po oznanjevanju Kristusa vsem, ki jih srečajo, se zastavlja prvo osnovno
in nujno vprašanje: Koliko smo učenci Jezusa iz Nazareta, našega Gospoda in Kristusa?«
je zapisal kardinal. Misijonarstvo namreč ni nekaj, kar se od zunaj doda cerkveni
strukturi, ampak je znamenje, tesno povezano s katolicizmom in apostolstvom. Kot je
izpostavil, pismo govori o trinitarni, kristološki in ekleziološki ukoreninjenosti
duhovniškega poslanstva, ki je temelj misijonarske identitete. Kardinal Piacenza je
še izrazil željo, da bi pismo o misijonarski identiteti duhovnika v Cerkvi prispevalo
k vsakodnevnemu misijonarskemu delu duhovnikov, v zavedanju, da misijonarsko prizadevanje
prihaja in je na nek način odvisno od sprejema delovanja Svetega Duha v svoje življenje.