VATIKAN (sobota, 22. januar 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel
člane rimske rote, rednega sodišča apostolskega sedeža za sprejemanje prizivov. V
središče govora je postavil pastoralno skrb za pripravo in sklenitev zakonske zveze.
Pozval je k veliki pastoralni skrbi na tem področju ter opozoril, da so predzakonski
tečaji, priprava zakonskega zapisnika, publikacije in druga sredstva, primerna za
potrebno preiskavo, pogostokrat smatrani kot formalni postopki. Razširjena je namreč
miselnost, da bi duhovniki pri pripustitvi para k sklenitvi poroke morali pristopati
s popustljivostjo in upoštevati naravno pravico osebe do poroke. Glede pravice do
poroke, ius connibii, je povedal, da ne gre za subjektivno zahtevo, ki mora biti zadovoljena
z navadnim formalnim priznanjem, neodvisno od dejanske vsebine zveze. Pravica do sklenitve
zakona predpostavlja, da se ga lahko in se ga namerava zares skleniti, torej v resnici
njegovega bistva, tako kot uči Cerkev. Po papeževih besedah se ne more nihče bahati
s pravico do poročnega obreda. Pravica ius connibii se namreč nanaša na pravico do
sklenitve resničnega zakona. Za pristopitev k zakonu je zatorej potrebno preveriti
prepričanje para glede neodpovedljivih obvez, potrebnih za veljavnost zakramenta.
Z resno presojo se bo tako lahko ugotovilo, da čustveni vzgibi ali površni razlogi
vodijo dva mlada v prevzem odgovornosti, ki jih pozneje ne bosta znala izpolnjevati,
je pojasnil papež. Zaročenca zato morata biti sposobna odkriti resnico o svoji poklicanosti
v zakon ter o enosti in nerazvezanosti zakona. Pri tem je pomembna priprava predzakonskega
zapisnika, ki se ne sme smatrati kot birokratski postopek. Gre namreč za poseben pastoralni
dogodek, med katerim duhovnik preko pogovora poskuša pomagati osebi, da se z vso resnostjo
postavi pred resnico o sebi in svoji človeški in krščanski poklicanosti v zakon. Pogovor
je zato vedno opravljen z vsakim zaročencem posebej in zahteva polno iskrenost, v
kateri je potrebno izpostaviti dejstvo, da sta zaročenca tista, ki želita in se zavestno
odločato za zakon. Kot je poudaril Benedikt XVI., se na ta način lahko razvija pastoralna
dejavnost, namenjena preprečevanju neveljavnih zakonskih zvez. Izpostavil je tudi,
da si je treba prizadevati prekiniti začaran krog, ki se pogosto pojavlja glede vnaprejšnje
pripustitve k sklenitvi zakona, brez ustrezne priprave in resne preiskave lastnosti,
ki so potrebne za sklenitev. Papež je vse, ki delujejo na področju družinske pastorale,
povabil, da se zares zavejo odgovornosti glede omenjene teme. Cerkvena sodišča je
spodbudil, naj se jasno izrazijo glede tega, kar je bistveno pri zakonu in v skladu
s Cerkvenim naukom in cerkvenim pravom, ter poudaril nujnost pravilnega razsojanja.
Prav tako je opozoril na nevarnost, da se kot razloge za neveljavnost zakona išče
v vedenjih, ki se ne nanašajo na zakonsko zvezo, ampak na njeno uresničevanje v življenju.