Mineva leto dni, odkar je Benedikt XVI. obiskal rimsko sinagogo
VATIKAN (ponedeljek, 17. januar 2011, RV) – Cerkev danes obhaja dan poglobitve
in razvoja dialoga med katoličani in judi, katerega tema je zapoved: Spoštuj očeta
in mater. Danes pa tudi mineva leto dni, odkar je sveti oče Benedikt XVI. obiskal
rimsko sinagogo. To je bil njegov prvi obisk judovske skupnosti v Rimu in tretji obisk
sinagoge. Prvič je Benedikt XVI. sinagogo obiskal 19. avgusta leta 2005 v Kölnu, drugič
pa 18. aprila leta 2008 v New Yorku. Prvi Petrov naslednik, ki je obiskal judovsko
skupnost, je bil poljski papež Janez Pavel II. 13. aprila leta 1986. Ta obisk v zgodovini
judovsko-katoliških odnosov zavzema posebno mesto, tudi zaradi besed pokojnega papeža,
ki je takrat jude imenoval »naši ljubljeni starejši bratje«.
Dan poglobitve
in razvoja dialoga med katoličani in judi se v Italiji obhaja od leta 1990 na pobudo
Italijanske škofovske konference, njegov namen pa je izpostaviti zavzetost za pot
dialoga, bratstva in prijateljstva med katoliško in judovsko skupnostjo. Predsednik
komisije za ekumenizem in dialog pri Italijanski škofovski konferenci monsinjor Mansueto
Bianchi je v pogovoru za naš radio dejal, da gre za dan premišljevanja in molitve.
»To je dan premišljevanja in molitve, ki ga obhajamo pred molitvenim tednom za
edinost med kristjani, in zdi se mi, da zavzema strateško mesto. Poznavanje in poglabljanje
dialoga z judovstvom sta za vse Cerkve in vse cerkvene skupnosti tudi priložnost za
boljše spoznavanje njih samih ter za poglabljanje zveze in vezi skupnosti, ki povezujejo
ene z drugimi,« je poudaril monsinjor Bianchi in dodal, da je v tem smislu dan
za judovstvo resnično dar, priložnost za naše Cerkve in krščanske skupnosti.
Zgodovinski
obisk Benedikta XVI. v rimski sinagogi pred letom dni je sovpadal z dnevom za dialog
med katoličani in judi, papež pa je ob tej priložnosti poudaril, da je pot prijateljstva
med obema skupnostma neobhodna. Judje in kristjani so namreč po papeževih besedah
poklicani skupaj pričevati za enega Boga in deset božjih zapovedi, ki so pomemben
etični zakonik za celotno človeštvo. Sveti oče je v svojem govoru rimski judovski
skupnosti spregovoril tudi o o tragediji holokavsta, tem vrhuncu sovraštva, do katerega
pride takrat, ko človek pozabi na Stvarnika. Spomnil je na številne rimske jude, odtrgane
od svojih domov, odpeljane v Awschwitz in tam ubite. Ob teh dogodkih so po papeževih
besedah mnogi ostali ravnodušni, številni, med njimi tudi italijanski katoličani,
pa so se podprti s svojo vero in krščanskim naukom na holokavst odzvali pogumno. »Odprtih
rok so pomagali pobeglim judom in s tem pogostokrat tvegali tudi lastno življenje.
Tudi Sveti sedež je judom nudil pomoč, pogostokrat skrito in zamolčano,« je pred
letom dni v rimski sinagogi dejal Benedikt XVI. Poudaril je neobhodno potrebo po prijateljstvu
med judi in katoličani ter ponovil besede papeža Janeza Pavla II., izrečene v Sveti
deželi leta 2000, ko je poljski papež prosil odpuščanje za trpljenje judov v zgodovini.
»Cerkev je vedno obsojala napake svojih otrok in prosila odpuščanje za vse
tisto, kar je na kakršenkoli način prispevalo k ranam antisemitizma in protijudovstva,«
je dejal papež in poudaril, da so te rane lahko za vedno ozdravljene. Papež Benedikt
XVI. je pri tem ponovno pokazal na skupne korenine judov in katoličanov ter na globok
odnos med Cerkvijo in judi, ki jih je, tako sveti oče, Gospod izbral, da prvi sprejmejo
njegovo besedo.
Veliki rabin judovske skupnosti v Rimu Riccardo Di Segni je
v pogovoru za naš radio poudaril, da je papežev lanskoletni obisk rimske judovske
skupnosti bil izrednega pomena. »To je bil zelo pomemben dogodek. Kljub ozračju,
ki ni povsem vedro, se je odvijal zelo dobro in z zadovoljstvom obeh strani ter pomeni
pomembno postajo za nadaljevanje srečevanj med obema veroizpovedima,« je dejal
Di Segni. Papež Benedikt XVI. je lani v rimski sinagogi z gotovim prepričanjem zatrdil,
da med judi in katoličani obstaja skupna volja za nadaljevanje odprtega in iskrenega
dialoga, podobnega prepričanja pa je bil tudi rabin Di Segni, ki je dejal, da kljub
odprtim problemom in nerazumevanjem obstajajo skupni cilji, ki jih je treba postaviti
na prvo mesto.