2011-01-13 15:30:30

Cerkev danes obhaja praznik svetega Hilarija iz Poitiersa


VATIKAN (četrtek, 13. januar 2011, RV) – Cerkev danes obhaja praznik svetega Hilarija iz Poitiersa, francoskega škofa iz 4. stoletja, ki je svoje življenje posvetil obrambi vere v božanskost Jezusa Kristusa, Božjega Sina in Boga Očeta, iz katerega izhaja od vekomaj. Svetemu Hilariju je sveti oče Benedikt XVI. posvetil katehezo na splošni avdienci 10. oktobra leta 2007, ko je med drugim izpostavil Hilarijevo prepričanje, da je Božji Sin popolnoma Bog brez kakršne koli pomanjkljivosti ali pomanjšanja. On, ki prihaja iz popolnega, je popolni, kajti tisti, ki ima vse, mu je dal vse. Samo v Kristusu, Božjem Sinu, človeštvo pride do odrešenja, je poudarjal sveti Hilarij. Kot je oktobra leta 2007 pojasnil papež, je izhodišče Hilarijeve teološke misli bila krstna veroizpoved, pri kateri se izpoveduje vera v vse tri osebe svete trojice, poudarjal pa je tudi, kako Bog ne zna drugega kot ljubiti. V svojem delu De Trinitate ali O sveti trojici je zapisal: »Bog ne zna drugega kot ljubiti, ne zna drugega kot biti Oče. In kdo ljubi, ni zavisten, in kdor je Oče, je Oče v vsem svoji celoti. To ime ne priznava kompromisov, recimo, da bi Bog bil oče le v določenih vidikih, v drugih pa ne.«

Hilarij se je rodil okrog leta 310, krščen je bil okrog leta 345, v škofa pa je bil posvečen leta 353 ali leta 354. Leta 356 je bil obsojen na izgnanstvo v Frigijo, današnjo Turčijo, ker se je zoperstavil odločitvam sinode arijanskih škofov, ki so v mestu Beziers želeli širiti arianizem, nepriznavajoč božjo naravo Jezusa Kristusa. S svojimi stališči je sprožil veliko politično in teološko razpravo, ki ji arianisti niso bili kos, zato so ga izgnali v tujino. Tu si je vztrajno prizadeval za vzpostavitev edinosti v Cerkvi, in sicer na osnovi prave vere, kot jo je opredelil koncil v Niceji leta 325. Njegovo najpomembnejše delo z naslovom O sveti trojici je posvečeno prav tej tematiki, Hilarij pa v njem govori tudi o svoji osebni poti spoznavanja Boga. Sveti škof je ves čas trdno vztrajal, da imata Oče in Sin enako naravo, a kljub temu je v soočanju s tistimi, ki so trdili, da je Sin le podoben Očetu, pokazal spravljiv duh. Papež Benedikt XVI. je oktobra leta 2007 izpostavil prav to Hilarijevo kakovost: duh sprave, ki si prizadeva razumeti drugače misleče ter jim z veliko teološko modrostjo pomaga dospeti do polne vere v resnično božanskost Gospoda Jezusa Kristusa.
 Okrog leta 360 se je sveti Hilarij iz Frigije vrnil v svojo škofijo v Poitiersu, njegov nauk in vpliv pa sta daleč presegala meje njegove škofije. Uspel je zajeziti širjenje arianizma ter mnogim utrditi vero, ko jim je razložil, da je Kristus naš Odrešenik prav zato, ker je pravi Bog in pravi človek. Hilarij je bil zelo dejaven v dušnem pastirstvu, veliko pa je tudi pisal. Poleg njegovega osrednjega dela O sveti trojici sta znani še Razprava o psalmih in Razprava o skrivnostih ali zakramentih. Sveti Hilarij, ki je umrl leta 367, je vernike tudi vselej opominjal, da sta vera in zvestoba Bogu velik dar, za katera mora kristjan vedno znova prositi.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.