Papež sprejel diplomatski zbor in pozval, da se katoliškim skupnostim zagotovi avtonomija
organiziranja in svoboda opravljanja njihovega poslanstva, v skaldu z normami in mednarodnimi
standardi
VATIKAN (ponedeljek, 10. januar 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes v
Vatikanu sprejel diplomatski zbor, akreditiran pri Svetem sedežu. V središče govora
je postavil versko svobodo, ki je temeljna pot za izgradnjo miru, kot je tudi zapisal
v svoji poslanici za letošnji svetovni dan miru. »Mir se namreč gradi in ohranja
samo takrat, ko lahko človek v svojem srcu, svojem življenju in svojih
odnosih z drugimi svobodno išče Boga in mu služi,« je povedal papež predstavnikom
178 držav, ki imajo vzpostavljene diplomatske odnose s Svetim sedežem; tem pa je še
treba dodati Evropski unijo, Suvereni malteški viteški red in urad Organizacije za
osvoboditev Palestine, ki pa ima poseben status.
Benedikt XVI. je izpostavil,
da človeštvo skozi vso svojo zgodovino, preko verovanj in obredov, izraža nenehno
iskanje Boga, in te izrazne oblike so tako vsesplošne, da smemo človeka imenovati
religiozno bitje. Po papeževih besedah je zatorej religiozna razsežnost neodtuljiva
lastnost človeškega bitja in delovanja ter merilo uresničenja njegove usode in izgradnje
skupnosti, kateri pripada. Ko je ta temeljna razsežnost zanemarjena ali zanikana,
se oblikujejo neuravnoteženosti in konflikti na vseh ravneh, tako osebni kot medosebni.
Papež je povedal, da ustava v mnogih državah sicer priznava določeno versko
svobodo, dejansko pa je življenje verskih skupnosti težko, kajti pravni in družbeni
red se navdihuje pri filozofskih in političnih sistemih, ki terjajo kontrolo, da ne
rečemo monopol, države nad družbo. Pri tem je Benedikt XVI. pozval, da »se katoliškim
skupnostim zagotovi polna avtonomija organiziranja in svoboda opravljanja njihovega
poslanstva, v skaldu z normami in mednarodnimi standardi na tem področju«.
Sveti oče je izpostavil države, ki sicer dajejo velik poudarek pluralizmu in strpnosti,
kjer pa religija doživlja vedno večjo izključenost, se obravnava kot nepomemben družbeni
dejavnik in kjer obstaja težnja preprečiti vliv religije na družbeno življenje. Pri
tem je z odobravanjem izpostavil sprejetje resolucije s strani Sveta Evrope, ki ščiti
pravico zdravstvnega osebja do ugovora vesti, in sicer v primerih, ki prizadenejo
pravico do življenje kot je to splav. Kot primer izključevanja religije in krščanstva
je papež še navedel primere odstranjevanja verskih simbolov in praznikov iz javnega
življenja. Na ta način se po papeževih besedah »ne omejuje le pravica vernikov
do javnega izražanja vere, ampak se trgajo tudi kulturne korenine, ki hranijo identiteto
in socialno kohezijo številnih narodov«.
Benedikt XVI. se je dotaknil
tudi vzgojno-izobraževalnega področja. »Priznati versko svobodo pomeni zagotoviti
verskim skupnostim, da lahko svobodno delujejo v družbi, s pobudami v socialnem, karitativnem
in vzgojno-izobraževalnem sektorju,« je poudaril papež in izpostavil plodno delovanje
katoliške Cerkve na teh področjih. Izrazil je zaskrbljenost, da se to dejavnost verskih
skupnosti, še posebej na področju vzgoje in izobraževanja mladih generacij, ogroža
ali ovira z zakonskimi predlogi, ki tvegajo nastanek neke vrste državnega monopola
na šolskem področju, pri čemer je kot primer navedel nekatere države v Latinski Ameriki.
Vse vlade pa je pozval k podpori vzgojno-izobraževalnih sistemov, ki spoštujejo prvobitno
pravico družine, da se odloči glede vzgoje in izobraževanja otrok. Pri tem je papež
izpostavil še ogrožanje verske svobode družinam v nekaterih evropskih državah, kjer
se izvajajo predavanja o verski in civilni vzgoji, ki posredujejo domnevno nevtralno
pojmovanje osebe in življenja, v resnici pa odražajo antropologijo, ki je nasprotna
veri in razumu.
Papež je ponovno izpostavil, da Cerkev ne išče privilegijev
in ne želi posegati na področja, ki so tuja njenemu poslanstvu, ampak želi to poslanstvo
svobodno izvajati. »Religija za družbo ne predstavlja problema, ni nek dejavnik
nemira ali konflikta,« je poudaril. Pri tem je vse pozval, naj prepoznajo velik
zgodovinski nauk, da je namreč nemogoče zanikati prispevek velikih svetovnih religij
za razvoj človeštva. »Iskreno iskanje Boga je privedlo do večjega spoštovanja človeškega
dostojanstva,« je poudaril in dodal, da so »krščanske skupnosti s svojo
dediščino vrednot in načel močno prispevale k ozaveščenosti oseb ter narodov glede
lastne identitete in dostojanstva, pa tudi k pridobitvi demokratičnih institucij in
uveljavitvi človekovih pravic ter ustreznih dolžnosti«.
Sicer pa
se je papež v govoru diplomatskemu zboru dotaknil tudi vrste primerov kršenja pravice
do verske svobode, pri čemer je posebej omenil Irak in Egipt, izpostavil položaj kristjanov
na Bližnjem vzhodu, izrazil potrebo po pripravi zakona proti blesfemiji v Pakistanu,
omenil primere nasilja nad kristjani v Južni in Juhovzhodni Aziji ter tudi Afriki. Audio: