Leto 2010 pod vidikom prizadevanja Benedikta XVI. za preprečevanje in odpravo posledic spolnih zlorab

VATIKAN (nedelja, 2. januar 2011, RV) – V letu, od katerega smo se poslovili, sta se tako sveti oče Benedikt XVI. kot vsa vesoljna Cerkev morala soočiti s številnimi težavami. Najbolj boleči so nedvomno bili primeri spolnih zlorab s strani duhovnikov, ki so zaznamovali že prve mesece in ostali v ospredju večji del leta 2010. Benedikt XVI. je vztrajno krmaril Petrovo barko. Jasno je pozval h kesanju in pokori za storjena dejanja ter izpostavil potrebo po obnovi, s katero bi se učinkovito zoperstavilo spolnemu nasilju nad mladoletniki s strani duhovščine. Kot je poudaril papež, gre za »ostuden zločin in velik greh, ki žali Boga in rani dostojanstvo osebe, ustvarjene po Božji podobi«. 20. marca je bilo izdano Pismo irskim katoličanom, dokument, v katerem papež piše, da so zlorabe »zatemnile luč evangelija do take mere, ki je niso dosegla niti stoletja preganjanj«. 11. junija, ob sklepu leta duhovnikov, je Benedikt XVI. pred 15.000 duhovniki iz 97 držav povedal, da »je bilo pričakovati, da ''sovražniku'' ta nov sijaj duhovništva ne bo všeč; raje bi videl, da bi izginil, da bi bil Bog izrinjen iz sveta. In tako se je pripetilo, da so ravno v tem letu veselja nad zakramentom duhovništva prišli na plano grehi duhovnikov – predvem zloraba najmanjših, kjer se je duhovništvo kot Božja skrb za človeka obrnilo v svoje lastno nasprotje«.

Papež je zagotovil prizadevanje Cerkve na poti očiščenja in vsem žrtvam izrazil svojo globoko solidarnost: »Tudi mi Boga in vpletene osebe vztrajno prosimo odpuščanja, medtem ko obljubljamo, da bomo storili vse, kar je mogoče, da se takšne zlorabe ne bodo nikoli več zgodile.« Papež se je nato med letom, kakor že prej v Avstraliji in Združenih državah Amerike, srečal z žrtvami zlorab na Malti in na to še v Londonu. Pri spoprijemanju s temi zločini je Cerkev sprejela strožje predpise, da bi se povečala transparentnost pa je Sveti sedež odprl posebno spletno stran namenjeno zlorabam mladoletnih oseb. V govoru Rimski kuriji je papež povedal: »Moramo najti novo odločnost v veri in dobrem. Moramo biti zmožni pokore. Moramo si prizadevati in storiti vse, kar je mogoče pri pripravi na duhovništvo.«

Oktobra je papež Benedikt XVI. napisal Pismo bogoslovcem ob sklepu leta duhovnikov, obširen dokument o bogoslovjih in katoliški formaciji bogoslovcev. V njem sveti oče povzema elemente, ki so osnovnega pomena na področju formacije: skupnost, biti Božji možje, evharistija, pokora, ljudska pobožnost, teološki študij, človeška zrelost, duhovnost. »Za duhovnika je pomembno,« je zapisal papež, »da sam postavi v pravo ravnotežje srce in um, razum in čustva, telo in dušo«, in tako postane celostna oseba. Pri tem je izpostavil, da je del celostne osebnosti tudi spolnost. »Spolnost je Stvarnikov dar,« je zapisal sveti oče in opozoril, da kadar ni integrirana v osebo, spolnost postane banalna in hkrati uničujoča. Nanašajoč se na spolne zlorabe je zapisal, da te ne morejo vzeti verodostojnosti duhovniškega poslanstva. Obstajajo namreč tudi duhovniki, oblikovani po svoji veri, ki pričujejo, da se s celibaterskim življenjem lahko pride do pristne, čiste in zrele človeškosti. Zlorabe pa po papeževih besedah morajo prispevati k večji čuječnosti in pozornosti, pri čemer je papež bogoslovce pozval, naj na poti proti duhovništvu sami sebe pred Bogom vestno izprašajo in tako spoznajo, ali je duhovništvo zares Božja volja za njih. »Ja, smiselno je postati duhovnik,« je poudaril papež v pismu, »svet potrebuje duhovnike, pastirje; danes, jutri in vedno, vse dokler bo obstajal.«
Audio