Sveti oče na splošni avdienci govoril o sveti Katarini Bolonjski

VATIKAN (sreda, 29. december 2010, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je na zadnji splošni avdienci v letošnjem letu, ki je bila že 45. po vrsti, govoril o sveti Katarini Bolonjski, mistični pesnici, ki uči, da je skušnjavo, da bi delali zlo, mogoče premagati z dobrimi deli, ter da je oblast treba razumeti kot služenje, ne pa kot orodje moči. »Dragi prijatelji, sveta Katarina Bolonjska je s svojimi besedami in svojim življenjem močno povabilo, naj se vedno pustimo voditi Bogu, naj vsak dan izpolnjujemo njegovo voljo, čeprav se ta pogosto ne sklada z našimi načrti, naj se zaupamo njegovi previdnosti, ki nas nikoli ne pušča samih,« je približno 8000 vernikom iz vsega sveta, ki so se danes dopoldne zbrali v avli Pavla VI. v Vatikanu, dejal sveti oče. Izrazil je prepričanje, da je sveta Katarina Bolonjska, klarisa, rojena leta 1413 v italijanski Bologni, še vedno zelo sodobna, saj je trpela zaradi skušnjav dvoma in čutnosti ter duhovnega notranjega boja. Počutila se je zapuščeno od Boga, znašla se je v temi vere, toda v vseh teh položajih se je držala Gospodove roke – nikoli ga ni zapustila. Ker se je oklepala njegove roke, je po papeževih besedah stopala po pravi poti in našla pot luči. »Tako pravi tudi nam: pogum, tudi v noči veri, tudi v tolikih dvomih, ki se lahko pojavijo! Ne spusti Gospodove roke, hodi z roko v roki z njim, veruj v Božjo dobroto! To pomeni hoditi po pravi poti,« je poudaril sveti oče in izpostavil še drugo značilnost svete Katarine Bolonjske, to je velika ponižnost. Ta svetnica, ki je bila družabnica vojvodove hčere na dvoru v Ferrari, kasneje pa je vstopila h klarisam, po njegovih besedah ni bila oseba, ki ni hotela vladati, pač pa služiti, delati to, kar je Božja volja, biti v službi drugih. In prav zato je bila sveta Katarina, tako papež, zaupanja vredna v vodenju, kajti zanjo je oblast pomenila služenje drugim.

Sveti oče je izpostavil predvsem sedem Katarininih orožij za bojevanje proti hudiču, duhovnih orožij, ki jih je treba brusiti skrbno in predano. »Delati vselej dobro s prizadevnostjo in skrbnostjo; verovati, da sami ne bomo mogli nikoli narediti nečesa resnično dobrega; zaupati se Bogu in za njegovo ljubezen se ne nikoli bati boja zoper zlo, ne v svetu ne v nas samih; pogosto razmišljati o dogodkih in besedah iz Jezusovega življenja, zlasti še o njegovem trpljenju in smrti; spominjati se, da bomo morali umreti; misliti na nebeške dobrine; biti domačni s svetimi spisi in jih nositi vselej v srcu, da bi usmerjali vse naše misli in vse naše delovanje,« to je sedem duhovnih orožij za boj zoper hudiča, po papeževih besedah pravi program duhovnega življenja tudi danes za slehernega izmed nas. Sveta Katarina Bolonjska ga je sprejela leta 1429, ko se je spovedala pri nekem minoritu in po videnju, v katerem ji je Bog razkril, da ji je odpustil vse njene grehe. To je bil, tako sveti oče, začetek njene duhovne askeze in naglega dozorevanja.

Pred tem se je namreč bodoča svetnica spoprijemala tudi z resnimi in hudimi preizkušnjami, z notranjim trpljenjem, s katerim jo je skušal hudič. »Doživljala je globoko duhovno krizo, bila je na pragu obupa. Živela je v noči duha, skušana tudi z dvomom v evharistijo,« je vernikom pripovedoval papež. Katarina, ki je že v času svojega bivanja na dvoru bila ljubeznivega vedenja in izredno skromna, je kasneje postala redovnica, ki jo je preoblikovala ljubezen do Kristusa, zmožna resnične ponižnosti, preprostosti srca in misijonarske gorečnosti, kar je konkretno izkazovala vsak dan svojega življenja. »V samostanu je Katarina, kljub temu, da je bila navajena na ferrarski dvor, opravljala dolžnosti perice, šivilje in pekarke ter skrbela za živali. Vso delo, tudi tisto najbolj preprosto, je opravljala z ljubeznijo in takojšnjo poslušnostjo ter na ta način svojim sosestram ponujala sijajno pričevanje. V nepokorščini je namreč videla tisto duhovno ošabnost, ki uničuje sleherno drugo krepost,« je poudaril sveti oče. Leta 1456 je bolonjski mestni svet klarise naprosil, naj tudi v Bologni ustanovijo svojo redovno hišo, podobno tisti v Ferrari. Katarino so predstojniki določili za prednico, samostan pa je vodila vse to svoje smrti leta 1463. Katarino je za svetnico razglasil papež Klemen XI. leta 1712.
Audio