Ljubljanski nadškof Stres ob dnevu samostojnosti in enotnosti daroval sveto mašo za domovino

LJUBLJANA (četrtek, 23. december 2010, RV) – Ljubljanski nadškof metropolit monsinjor Anton Stres je ob 17. uri v ljubljanski stolnici ob dnevu samostojnosti in enotnosti daroval sveto mašo za domovino. V pridigi je dejal:
V berilu, ki smo mu prisluhnili, apostol Pavel naroča, naj se opravljajo molitve za to, da bi lahko živeli v pobožnosti in dostojanstvu, mirno in varno (prim. 1 Tim 2, 1–2). Za kristjane je urejena, pravična in varna zemeljska domovina resnična in pristna vrednota. V evangeliju Jezus poudarja tudi, naj prvenstveno skrbimo za Božje kraljestvo in njegovo pravičnost, pa bomo imeli dovolj tudi vsega drugega (prim. Mt 6, 33).

Nadškof Stres je poudaril, da je varna domovina velika dobrina in resnična vrednota. V mirnem in varnem družbenem okolju postaja človek ustvarjalen, svojo duhovno moč uporablja za kulturne in druge duhovne stvaritve. Ko pa govori orožje, muze molčijo, pravi star rek. Ko se torej danes, drage sestre in dragi bratje, spominjamo osamosvojitvenih prizadevanj, ko smo se državljani Slovenije izrekli za samostojnost, hočemo uresničiti naročilo apostola Pavla, naj molimo za državo, v kateri živimo, da bi v njej vsi živeli v miru, blagostanju, medsebojnem spoštovanju, varnosti, pobožnosti in dostojanstvu.

Vsak človek ima od Boga dano pravico, da je član svojega naroda, da mu pripada, ima svojo narodno zavest in razvija svojo kulturo. Dostojanstvo slehernega človeka je tista temeljna človekova vrednota, iz katere izhajajo vse druge vrednote in pravice do teh vrednot, tudi do lastne narodne kulture in samostojnosti, je poudaril nadškof Stres in dodal, da je človekovo dostojanstvo zapisano na prvih straneh Svetega pisma. Človek je bil namreč ustvarjen po Božji podobi in podobnosti. Dobil je težko in zahtevno nalogo, da postane oskrbnik Božjega stvarstva ter varuh svojih bratov in sester. Na poseben način je nato to človekovo dostojanstvo potrjeno in nadgrajeno z osrednjim dejstvom krščanske vere, da je Bog sam postal človek v Jezusu Kristusu. Božji Sin je postal človek z enim samim namenom: rešiti človeka in njegovo dostojanstvo, ki ga ogroža sam s svojim grešnim ravnanjem. Bližnji božični prazniki nas posebej zgovorno spominjajo na to, da je biti človek nekaj velikega, saj je Bog sam postal eden izmed nas. To človekovo dostojanstvo – vsakega posameznika in naroda kot celote – je bila tista temeljna vrednota, ki smo si jo hoteli prebivalci Slovenije zagotoviti pred dvajsetimi leti, ko smo se na plebiscitu izrekli za svojo samostojnost. Odločili smo se za samostojnost, ker smo do nje imeli pravico po vseh Božjih in človeških postavah, je spomnil nadškof Stres.

Enako pomembna je bila po njegovih besedah tudi odločitev za demokracijo in celovito spoštovanje človekovih pravic, se pravi za življenje v medsebojnem spoštovanju ter v svobodnem, odprtem in sproščenem ozračju, kjer je lahko vsakdo to, kar je, in se tudi vsakemu omogoča in pomaga, da je lahko to, kar je. Ni se nam treba sramovati, da smo pripadniki svojega naroda. Na področju narodnih in kulturnih svetinj in vrednot je ta svoboda v veliki meri že uresničena. So pa še drugi vidiki naših svoboščin in dostojanstva. Med njimi prav gotovo ni na zadnjem mestu verska svoboda. To je tista sproščenost in družbena odprtost, medsebojno spoštovanje in priznavanje, zaradi katere ni treba nikomur skrivati svojega najglobljega verskega prepričanja in pripadnosti svojemu verskemu občestvu ali zbirati kak posebni pogum, da pokažemo svojo versko pripadnost ter živimo in delujemo iz teh duhovnih vrednot.

Ko se danes spominjamo naše samostojnosti in plebiscitarne odločitve zanjo, se zavedamo dolžnosti, ki jo čutimo tudi pred Bogom, da ohranimo svoje narodno in človeško dostojanstvo tudi v novih, zelo zahtevnih okoliščinah našega življenja. Zavedamo se dolžnosti spoštovati življenje vsakega človeškega bitja, ki bi rado živelo v naši domovini. Zavedamo se dolžnosti, da moramo mladim nuditi najboljše družinsko okolje za njihovo vzgojo. Zavedamo se dolžnosti ustvariti tako domovino, da se bo lahko vsakdo, ki se bo tukaj rodil, veselil svojega življenja, tako da mu to življenje ne bo nikoli postalo neznosno breme zaradi pomanjkljive gmotne in socialne varnosti. Zavedamo se dolžnosti, da vsakemu izmed nas zagotovimo tisto pravno varnost in temeljno družbeno pravičnost, s pomočjo katere bodo med nami napredovali tisti, ki so najbolj pošteni, delavni in požrtvovalni, ne pa tisti, ki imajo najboljše zveze in najmočnejše komolce. Gre za to, da dobijo moralne vrednote poštenja, pravičnosti, resnicoljubnosti, medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, dobrote in ljubezni prvo in vodilno mesto. Šele tedaj se bomo približali Jezusovemu naročilu in obljubi iz evangelija, naj iščemo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost, z njim pa nam bo podarjeno tudi vse drugo, kar potrebujemo za dostojno življenje. Amen.
Audio