Papež kardinalom, nadškofom in škofom Rimske prelature voščil vesele božične praznike
VATIKAN (ponedeljek, 20. december 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. se je danes
srečal s kardinali, nadškofi in škofi Rimske prelature, ki jim je voščil vesele božične
praznike. Sveti oče je v svojem govoru izpostavil nekatere dogodke, ki so posebej
zaznamovali iztekajoče se leto, ob tem pa je dejal, da nam spominsko obnavljanje preteklega
kaže, da sta Božja moč in dobrota prisotni tudi danes. In to je po papeževih besedah
razlog za zahvalo Bogu Očetu. (GLAS) Zbudi svojo moč, Gospod, in pridi nas
rešit – to je, kot je dejal sveti oče, adventna molitev, ki smo jo povabljeni moliti
tudi danes, vpričo sveta, ki je z vsemi svojimi novimi upi in možnostmi hkrati tudi
vznemirjen zaradi občutka, da se moralni konsenz razkraja, konsenz, brez katerega
pravne in politične ustanove ne delujejo. Tako kot v času rimskega imperija je svet
torej tudi danes zaskrbljen in negotov, zato je sveti oče vernike povabil k molitvi
adventnega časa: Zbudi svojo moč, Gospod, in pridi nas rešit. Tako so molili Jezusovi
učenci, ko je Gospod spal med nevihto. Toda Kristus jih je oštel, rekoč da je njihova
vera tista, ki je spala. »Tudi v nas vera pogosto spi. Molimo ga torej, naj nas
obudi iz spanca vere, ki je postala utrujena, ter naj tej veri da moč, da bo lahko
premikala gore – to je, naj stvarem sveta da pravi red,« je dejal sveti
oče.
Papež Benedikt XVI. se je v svojem govoru kardinalom, nadškofom in škofom
najprej spomnil leta duhovništva, ki je potekalo od 19. junija leta 2009 ob 150-letnici
smrti svetega arškega župnika Janeza Marije Vianeja. Sveti oče je dejal, da je to
leto v duhovnikih, pa tudi v laikih, obnovilo zavest o daru duhovniške službe Cerkvi.
»Ponovno smo se zavedli, kako lepo je, da so človeška bitja pooblaščena oznanjati
v Božjem imenu in s polno močjo besede odpuščanja ter so tako sposobna spremeniti
svet, življenje; kako lepo je, da so človeška bitja pooblaščena oznanjati besede
posvečenja, kako lepo je z Gospodovo močjo biti blizu možem in ženam
v njihovem veselju in v njihovem trpljenju, v pomembnih, pa tudi temačnih trenutkih
njihovega življenja; kako lepo je v življenju imeti nalogo preprosto biti sam človek,
da bi pomagali tistemu, ki se odpira Bogu in ki živi, začenši pri Bogu,« je dejal
sveti oče. Ob tem ni zaobšel problematike spolnih zlorab otrok in mladostnikov s strani
duhovnikov, ki, kot je dejal papež, spreobračajo zakrament duhovniškega posvečenja
in pod masko svetega globoko prizadejajo človeško osebo v njenem otroštvu in jo zaznamujejo
za celo življenje. »Obličje Cerkve je prikrito s prahom,« je dejal sveti oče
in dodal, da ta ponižanja treba sprejeti kot spodbudo k resnici in klic k prenovi.
»Samo resnica odrešuje,« je poudaril Benedikt XVI. Dejal je, da se je treba
vprašati, kaj je mogoče narediti za popravo storjenih krivic. »Moramo se vprašati,
kaj je bilo napačnega pri našem oznanjevanju, v celotnem našem načinu
predstavljanja krščanskega bivanja. Najti moramo novo odločnost v veri in v dobrem.
Sposobni moramo biti pokore. Moramo si prizadevati, da bi poskusili vse, kar je mogoče,
v pripravi na duhovništvo, da se takšne reči ne bi mogle več dogajale,«
je poudaril sveti oče in se je hkrati zahvalil vsem, ki si prizadevajo pomagati žrtvam
spolnih zlorab in jim skušajo ponovno vliti zaupanje v Cerkev ter sposobnost verovanja
v njeno sporočilo. Papež se je ob tej priložnost zahvalil tudi vsem duhovnikom, ki
ponižno in zvesto prenašajo Gospodovo dobroto in so sredi razdejanj priče lepote duhovniške
službe. Ko je govoril o spolnih zlorabah v katoliški Cerkvi, grehu, ki se ga duhovniki
dobro zavedajo, je sveti oče opozoril tudi na druge nevarnosti v današnjem času, vpričo
katerih Cerkev po njegovih besedah ne more molčati. Papež je tu izpostavil otroško
pornografijo, zlorabljanje otrok, spolni turizem in zlorabe drog.
V nadaljevanju
je poglavar rimskokatoliške Cerkve spomnil na zasedanja posebne škofovske sinode za
Bližnji vzhod ter na svoje potovanje na Ciper, kjer je bližnjevzhodnim škofom in patriarhom
izročil delovni dokument instrumentum laboris za omenjeno zasedanje. Papež je izpostavil
nepozabno gostoljubje pravoslavne Cerkve na Cipru ter dejal, da čeprav pravoslavnim
in katoličanom polna edinost še ni bila podarjena, ugotavlja povezanost med njimi.
Ciper je sicer po papeževih besedah razdeljena država, ki še vedno ni pozabila na
rane iz preteklosti, a hkrati je tam, tako sveti oče, zaznati tudi željo po miru in
skupnosti. »Vsi se zavedajo dejstva, da nasilje ne prinaša nikakršnega napredka.
Le na podlagi medsebojnega dogovarjanja in razumevanja je mogoče ponovno vzpostaviti
edinost. Priprava ljudi na to držo miru je bistvena naloga pastorale,«
je poudaril sveti oče. Ko je govoril o zasedanju škofovske sinode za Bližnji vzhod,
ki je potekalo od 10. do 24. oktobra v Vatikanu, je papež dejal, da so sinodalni očetje
razvili pomembno zamisel dialoga, odpuščanja in medsebojnega sprejemanja, koncept,
ki ga je sedaj po papeževih besedah treba vpiti v svet. »To, kar je v katerem koli
kraju storjeno proti človeku, konec koncev užaloščuje vse,« je poudaril sveti
oče in dodal, da mora zasedanje sinode za Bližnji vzhod biti krik, usmerjen na vse
osebe s politično ali versko odgovornostjo, naj ustavijo kristjanofobijo ter naj se
zavzamejo za zaščito beguncev in trpečih ter oživijo duh sprave.
Med svojimi
potovanji v iztekajočem se letu je sveti oče izpostavil še svoj obisk Velike britanije,
kjer se je mudil v mesecu septembru, zlasti pa je spomnil na svoje srečanje s predstavniki
britanskega kulturnega sveta v westminstrski dvorani in na beatifikacijo kardinal
Johna Henryja Newmana. V westminstrski dvorani je Benedikt XVI. opozoril, da je čista
finalistična razumskost v resnici zaslepljenost razuma. »Boriti se zoper to zaslepljenost
razuma in ohranjati zmožnost videti bistveno, videti Boga in človeka, to, kar je dobro,
in tista, kar je resnično, je skupni interes, ki mora združevati vse može in žene
dobre volje. V igri je prihodnost sveta,« je poudaril sveti oče. Ko je govoril
o blaženem kardinalu Johnu Henryju Newmanu, pa je spomnil na njegovo spreobrnjenje,
rekoč da je ta veliki teolog najprej mislil, da je stvarno tisto, kar je materialno
oprijemljivo, nato pa je ugotovil, da je ravno nasprotno. »Da Bog in duša, samo
bitje človeka na duhovni ravni, predstavljajo tisto, kar je resnično stvarno, tisto,
kar šteje. So veliko bolj stvarni kot oprijemljivi predmeti,« je še dejal papež. Audio