Sveti oče spregovoril o skrivnosti učlovečenja, kakor jo je doživljal pravični sveti
Jožef
VATIKAN (nedelja, 19. december 2010, RV) Sveti oče Benedikt XVI. je med molitvijo
Angelovega češčenja spregovoril o skrivnosti učlovečenja Božjega Sina v Devici Mariji
z vidika svetega Jožefa, kot ga je opisal evangelist Matej. Sveti oče je nagovoril
zbrane vernike na trgu svetega Petra takole:
Dragi bratje in sestre! Na
današnjo četrto adventno nedeljo sveti Matej v evangeliju pripoveduje, kako je bilo
z Jezusovim rojstvom, tokrat z vidika sv. Jožefa. Jožef je bil zaročen z Marijo, ki
pa je bila preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha (Mt 1,18).
Božji Sin, da se je izpolnila starodavna prerokba (prim. Iz 7,14), je postal človek
v telesu device. Ta skrivnost razodeva Božjo ljubezen, modrost in moč do človeštva,
ki ga je ranil greh. Sveti Jožef je predstavljen kot pravičen človek,
zvest Božji postavi, pripravljen izpolniti Božjo voljo. Zaradi tega je vstopil v skrivnost
učlovečenja, potem ko se mu je Gospodov angel prikazal v sanjah in mu naznanil: »Jožef,
Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč
od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil
grehov (Mt 1,20-21).« Potem, ko je opustil misel, da bi Marijo skrivaj odslovil, jo
je vzel k sebi, saj sedaj njegove oči gledajo v njej Božje delo.
Sveti Ambrož
razlaga, da sta bila v Jožefu ljubeznivost in podoba pravičnega zato, da je postal
bolj vredna priča. On, nadaljuje sv. Ambrož, ‘ne bi mogel oskruniti templja Svetega
Duha, Gospodovo Mater, skrivnostno rodovitno telo. Čeprav je bil Jožef vzemirjen,
je storil, kakor mu je zapovedal Gospodov angel in tako prav storil. Tudi s tem, da
je dal temu Otroku, ki drži ves svet, ime Jezus, se je uvrstil v vrsto ponižnih in
zvestih služabnikov, podoben angelom in prerokom, mučencem in apostolom, kakor ga
opevajo vzhodne himne. Sveti Jožef oznanja Gospodove čudeže, s tem ko je pričeval
za Marijino devištvo, ki je zastonjsko Božje delo in varoval Mesijevo zemeljsko življenje.
Častimo torej Jezusovega očeta pred postavo (prim KKC 532), saj se v njen nakazuje
novi človek, ki gleda z zaupanjem in pogumom v prihodnjost, ki ne sledi lastnim načrtom,
ampak se popolnoma zaupa v neskončno usmiljenost Tistega, ki bo uresničil prerokbe
in začel čas odrešenja.
Dragi prijatelji, svetemu Jožefu, zavetniku vesoljne
Cerkve, želim zaupati vse Pastirje in jih spodbujam, naj ponižno in vsakodnevno ponudijo
vernikom in vsemu svetu Kristusove besede in dejanja. O da bi naše življenje vedno
bolj pripadalo Jezusovi osebi ravno zato, ker je On, ki je Beseda prevzel telo in
prišel od Boga kot človek, da bi prevzel nase vso človeško eksitstenco in ji prinesel
Božjo besedo (Jezus iz Nazareta). Z zaupanjem se obrnimo na Devico Marijo, polno milosti,
ki jo je Bog ovenčal, da bi se ob bližnjem Božiču odprle naše oči in videle Jezusa,
ter da bi se srce razveselilo ob tem čudovitem srečanju ljubezni. Audio