Sveti sedež predstavil papeževo poslanico za 44. svetovni dan miru: Verska svoboda, pot miru

VATIKAN (četrtek, 16. december 2010, RV) – Sveti sedež je danes predstavil papeževo poslanico za 44. svetovni dan miru, ki bo potekal 1. januarja 2011. Poslanico z naslovom Verska svoboda, pot miru so na tiskovnem uradu Svetega sedeža predstavili predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir kardinal Peter Turkson, tajnik sveta škof Mario Toso ter Anthony Frontiere in Tommaso Di Ruzza, prav tako iz istega vatikanskega dikasterija.

Sveti oče je za svetovni dan miru 2011 izbral temo verska svoboda, ne le zato, ker je v središču družbenega nauka Cerkve, ampak tudi zato, ker je verska svoboda še vedno ogrožena, in sicer s strani agresivnega sekularizma, verskega fundamentalizma ter kulturnega in verskega relativizma. Kot je napredstavitvi poslanice povedal kardinal Turkson, »sveti oče v poslanici celoto verske svobode v našem multikulturnem, multiverskem in sekulariziranem svetu vidi kot enega od načinov varovanja miru«. Sklicuje se na primere zanikanja univerzalne človekove pravice do verske svobode, »tudi s strani držav,« je izpostavil Turkson, »ki so priznale Splošno deklaracijo človekovih pravic«. Ta zanikanja po Turksonovih besedah zatemnjujejo resnico človeške osebe, omalovažujejo dostojanstvo osebe, ogrožajo spoštovanje ostalih pravic in prav tako svetovni mir.

Benedikt XVI. v poslanici poleg osnovne opredelitve verske svobode kot splošne človekove pravice in kot poti miru izpostavi tudi njeno povezanost z državo, resnico, identiteto in dialogom, osvetli jo kot razlog za solidarnost in vzajemnost ter nakaže njeno misijonarsko razsežnost. »Verska svoboda je pot miru zaradi tega, kar je,« je povedal Turkson in nadaljeval, da je ukoreninjena v dostojanstvu človeške osebe, ki je poklicana k transcentenci. Verska svoboda izraža zmožnost in željo vsake osebe, da bi se v odnosu v celoti uresničila in se odprla Bogu in drugim. Prav tako kaže na iskanje pomena življenja in odkritje vrednot in načel, ki življenju dajejo smisel. »Verska svoboda je izraz človekove sposobnosti, da išče resnico o Bogu in resnico o sebi, v kolikor je graditelj zemeljskega mesta, ki predhaja nebeško mesto, mesto pravičnosti, miru in sreče,« je povedal kardinal Turkson in nadaljeval, da verska svoboda ni pravica le zato, ker jo kot tako opredeljuje deklaracija ali jo podeljuje država, ampak, kot izpostavlja Benedikt XVI. v poslanici, je neločljivi del človeške osebe in nujen element človekove celovitosti in miru.

Papež tudi poudarja, da je verska svoboda po svojem izvoru moralna svoboda. Odprtost za resnico in za dobro, odprtost za Boga, ki je del človeške narave, po papeževih besedah »dodeljuje dostojanstvo vsakemu človeku in je zagotovilo popolnega vzajemnega spoštovanja med osebami«. Zato verska svoboda prav tako pomeni zmožnost usmerjati lastne odločitve v skladu z resnico. Vendar pa verska svoboda ne pomeni, da so vse religije med seboj enake, prav tako izpostavlja papež v poslanici. Združljiva je z obrambo lastne verkse identitete pred relativizmom, sinkretizmom in fundamentalizmom. Kardinal Turkson je med drugim še nakazal povezanost med svobodo in resnico, ki sta nujni za versko svobodo, ter pri tem izpostavil misijonarsko poslanstvo, ki ga je Jezus zaupal svojim učencem. Evangelijsko oznanilo je namreč poskus prebuditve človekove svobode, da bi tako želel in objel evangelijsko resnico, ki je različna od vseh ostalih resnic – je odrešenjska resnica, ki jo evangelij oznanja za celotno stvarstvo.

Audio: