Sveti oče sprejel nove veleposlanike Nepala, Zambije, Malija, Sejšelov in Andore pri
Svetem sedežu
VATIKAN (četrtek, 16. december 2010, RV) – Sveti oče je danes sprejel nove
veleposlanike Nepala, Zambije, Malija, Sejšelov in Andore pri Svetem sedežu, ki svojo
funkcijo opravljajo zunaj Rima. Papež je veleposlanike sprejel posamižno, nato pa
še skupaj, v svojem govoru pa je države pozval, naj ponovno odkrijejo vrednoto bratstva.
Svetovna mobilizacija za Haiti, trajajoča leto dni, je po papeževih besedah pokazala,
da prava mednarodna skupnost brez medsebojne podpore med narodi ne obstaja. Vendar
pa je, tako sveti oče, človeško bratstvo med narodi slabo priznano besedno in skoraj
nič praktično. »To pa zato, ker je ta ideal v razvoju filozofske in politične misli
naletel na manjši odziv kot drugi ideali, kot so svoboda, enakost, razvoj in enotnost.
Gre za načelo, ki je v veliki meri ostalo mrtva črka na papirju v modernih in sodobnih
družbah in politikah, predvsem zaradi vpliva individualističnih in kolektivističnih
ideologij,« je opozoril sveti oče. Da bi živela dostojanstveno, vsa človeška bitja
po papeževih besedah potrebujejo spoštovanje, kar pomeni, da morajo biti pravičnost
in njihove pravice izrecno priznane. Toda to za resnično polno človeško življenje
ni dovolj, kajti človeštvo potrebuje tudi bratstvo, je pojasnil papež in dodal, da
priznavanje drugih kot bratov in sester ni razumski proces. »Človeško razum je
sposoben priznati enakost vseh mož in žena ter potrebo po zmanjšanju čezmernih neenakosti
med njimi, ni pa sposoben vzpostaviti bratstva. To je namreč nadnaravni dar,«
je poudaril sveti oče. Bratstvo, zastonjskost in spoštovanje se morajo po njegovih
besedah pokazati na vseh področjih človeškega življenja, tudi v gospodarskih dejavnostih,
ki je, tako papež, eno od osrednjih področij sodelovanja med narodi. V ta zapleteni
scenarij pa se vključuje tudi Cerkev s svojim sporočilom, v katerega je vtkana logika
daru, ki vse tisto, kar je od človeka, obravnava kot dejanje Božje ljubezni. »Zato
ji ni dovoljeno delovati kot lobi, ki se zmeni le za svoje lastne interese, pač pa
Cerkev deluje za čaščanje dostojanstva slehernega človeka. Prizadeva si torej, da
bi v raznolike človeške odnose, ki osebe povezujejo med seboj, vnesla ljubezen in
mir, tako kot si je to želel Bog,« je poudaril Benedikt XVI.