Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za tretjo adventno nedeljo
»Gaudete in Domino semper – 'Veselite se v Gospodu zmeraj’ (Fil 4,4). S temi besedami
apostola Pavla se začne sveta maša tretje nedelje v adventu, ki se zaradi tega imenuje
‘gaudete’, nedelja ‘veselite se’. Apostol spodbuja kristjane naj se veselijo, saj
bo Gospod zagotovo prišel v slavi in se ne bo zamudil. Cerkev sprejema to apostolovo
povabilo za svoje, ko se pripravlja na obhajanje Božiča in je njen pogled vedno bolj
usmerjen proti Betlehemu. Pravzaprav mi pričakujemo v upanju Kristusov drugi prihod,
saj smo prvega že spoznali. Betlehemska skrivnost nam razodeva Boga z nami, Boga,
ki nam je blizu, ne samo v časovnem in krajevnem smislu, saj se je On, če tako rečemo,
poročil z našo človeško naravo. Nase je sprejel našo pogojenost, ko je izbral, da
bo v vsem kakor mi, razen v grehu, da bi po njem postali kakor On. Krščansko veselje
izvira ravno iz gotovosti, da je Bog blizu, da je z menoj, z nami v veselju in bolečini,
v zdravju in bolezni, kot prijatelj in kot zvesti ženin. To veselje ostane tudi med
preizkušnjo, tudi med trpljenjem, sicer ne na površini, temveč v globini človeške
osebe, ki se Bogu zaupa in mu zaupa.
Nekateri se sprašujejo, če je dandanes
še možno takšno veselje. Na to vprašanje odgovarjajo s svojim življenjem možje in
žene vseh starosti in socialnih slojev, srečni, ker so svoje življenje posvetili drugim.
Mar ni bila v današnjem času blažena mati Terezija iz Kalkute nepozabna pričevalka
resničnega evangelijskega veselja? Vsakodnevno je bila v stiku z revščino, s človeškim
propadanjem in smrtjo. Čeprav je njena duša okušala temno noč vere, je vsem podarjala
Božji nasmeh. V njenih zapiskih lahko preberemo: »Mi nepotrpežljivo čakamo na raj,
kjer je Bog, vendar je v naši moči biti v raju že tu spodaj in od tega trenutka. Biti
z Bogom srečni pomeni: ljubiti kakor On, pomagati kakor On, dajati kakor On, služiti
kakor On. Da, veselje prevzame srce tistega, ki začne služiti majhnim in ubogim. V
tistemu, ki tako ljubi, začne prebivati Bog in njegovo dušo prevzame veselje. Če pa
srečo naredimo za malik, zgrešimo pot in teško najdemo veselje, o katerem govori Jezus.
Ono srečo pogosto predlagajo kulture, ki so postavile osebno srečo na mesto Boga.
To mišljenje se izraža v zagonetnem iskanju užitka za vsako ceno, v vedno večji uporabi
drog kot begu oziroma zatekanju v umetni raj, ki pa se slej ali prej razblini. Dragi
bratje in sestre, tudi za božič lahko zgrešimo pot, če zamenjamo resnični praznik
s takšnim, ki ne odpre srca za Kristusovo veselje. Devica Marija, pomagaj vsem kristjanom
in ljudem, ki iščejo Boga, da bi dospeli do Beltehema kjer bodo srečali Otroka, ki
se je rodil za nas, za odrešenje in srečo vseh ljudi« (Angelus 16. december 2007). Audio