Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk danes obiskal Teološko fakulteto

LJUBLJANA (torek, 7. december 2010, RV) – Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je danes skupaj z rektorjem Univerze v Ljubljani Radovanom Stanislavom Pejovnikom v okviru tedna univerze obiskal Teološko fakulteto v Ljubljani. Med obiskom je imel tudi predavanje na temo ''Država in verske skupnosti'', med katerim je izpostavil zgodovinski pomen teološke fakultete in krščanske misli in etike, ki sta pomembni prvini vsega razvoja človeštva in slovenskega naroda ter izrazil hvaležnost za vse, kar je ta ustanova »v več kakor stoletju svojega obstoja dala ljudstvu in narodu, za katerega in sredi katerega je bila postavljena«. Po njegovih besedah Teološka fakulteta ni samo hiša katoliškega znanstvenega zavoda, ampak je tudi obča slovenska hiša duhovnih ved in proučevanja starožitnosti. Fakulteto je označil za univerzitetno osnovo slovenskega jezika in poudaril vlogo krščanstva za vzgojo, izobraževanje in za ustanavljanje šol, pri čemer je izpostavil vlogo bl. Antona Martina Slomška: »V zgodovinskem pogledu na razvoj našega naroda ne smemo spregledati katoliškega škofa Slomška in drugih za njim, ki so dali Slovencem pomembne šole, tako tudi prvo slovensko gimnazijo v Ljubljani na pobudo in ob delovanju škofa Jegliča. Brez vsega tega razvoja ne bi moglo priti do ustanovitve prve slovenske univerze v polnem pomenu te besede in razumljivo je, da si tudi prve slovenske univerze brez teološke fakultete ni mogoče predstavljati.«
 
Predsednik države je spomnil tudi na kricive storjene Teološki fakulteti pod oblastjo ideologije, »ki se je morala v prid in zadoščenje vseh umakniti z zgodovinskega prizorišča in odstopiti mesto državnemu redu, ki temelji na načelu vladavine prava, na pravnosti države, na demokratičnem formiranju vsakokratne oblasti in na temeljnih načelih, ki so zagotovilo družbenega obstanka in blaginje v našem času: načelu socialnosti in načelu človekovih pravic.« Povedal je, da je stvar države, »da preišče krivdo na svoji strani, jo obsodi, in da popravi krivice, kolikor tega še ni storila, a je še mogoče storiti. Enako pa je stvar katoliške Cerkve in drugih verskih in drugih skupnosti, da preiščejo krivdo na svoji strani, jo obsodijo in popravijo krivice, kolikor je to še mogoče, a še ni bilo opravljeno.«
 
Türk je v predavanju izpostavil tudi ločenost Cerkve in države, ki pa nikakor ne pomeni izločenosti. Po njegovih besedah ločenost ne sme biti ločenost v nasprotovanju ali celo sovraštvu, kakor je bilo v času komunističnega režima. Pojasnil je, da gre za ločenost, ki v svoji razumni in odgovorni uresničitvi ustvarja osnovo za nepristransko in pošteno delovanje, to pa vključuje tudi medsebojni obzir, spoštovanje in dialog.

Predsednik republike je tudi poudaril, da se kandidata za nobeno javno službo ne sme komentirati in zavračati, kakor tudi ne potrjevati in vsiljevati z njegovim osebnim mišljenjem, verovanjem ali neverovanjem. »Danes smo priča paradoksu, da so verske skupnosti, predvsem pa med Slovenci najbolj razširjena, katoliška cerkev, občasno izpostavljene posmehovanju, obtoževanju in napačnemu prikazovanju, za hip se zdi, da verjetno bolj kot je to bilo v času komunizma. To je senčna stran svobode javnega obveščanja, ki ne prizanaša nikomur, tako tudi ne cerkvi in prav tako ne predsedniku države in nikomur drugemu. Komunizem je sicer preprečeval take ekscese, a za ceno svobode izražanja, ki je danes, tako upam in mislim, nihče ni pripravljen še enkrat plačevati, tudi katoliška cerkev ne,« je povedal Türk.

Dekan Teološke fakultete Stanko Gerjolj je v pozdravnem nagovoru nakazal negotovo prihodnost, s katero se večina študentk in študentov teološke fakultete sooča po končanem študiju. »To sicer velja tudi za študente mnogih drugih fakultet in študijskih smeri,« je povedal Gergolj in dodal, da pa »je največkrat zaradi formalističnih ovir in negativnega javnega mnenja njihov položaj težji«. Pri tem je omenil, da diplomanti Teološke fakultete niso pripuščeni k opravljanju strokovnega izpita iz socialnega varstva. Povedal je tudi, da bi si »želeli nekaj več senzibilnosti tudi za razsežnosti, ki so nekoliko drugačne od ''pragmatičnega funkcioniranja od danes do jutri''«.
Audio