Drugi vatikanski koncil – kompas tretjega tisočletja
5. del: Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju 'Dei Verbum'

Kaj je posebnost krščanstva, ki ga dela drugačnega od drugih religij? Odgovor na vprašanje je: razodetje. Ne preseneča torej, da je za mnoge eden najpomembnejših dokumentov drugega vatikanskega koncila Dogmatična konstitucija o Božjem razodetju (Dei Verbum), katere nadaljevanje je pred kratkim izdana Posinodalna apostolska spodbuda Gospodova beseda (Verbum Domini) papeža Benedikta XVI. Krščanska vera namreč ni religija, rojena iz človeškega prizadevanja, da bi spoznal Boga. To je le odgovor na delovanje Boga, ki se je svobodno želel razodeti človeku. Koncil pravi, da je Bogu po njegovi dobroti in modrosti bilo všeč razodeti se kot oseba, da je Bog hotel pokazati samega sebe. Razodetje torej ni le skupek verskih resnic, ki jih vsebuje Sveto pismo in krščansko izročilo. Ne obstaja seznam dogem, ki bi lahko zaobjel vso krščansko vero. V središču razodetja je srečanje z Osebo, z Jezusom Kristusom. Zato mora vsaka reforma Cerkve in reforma v Cerkvi začeti iz žive izkušnje Jezusa, ki nam je prišel in nam prihaja naproti. Mnoga nova katoliška gibanja imajo svoj začetek ravno v tem ponovnem odkritju srečanja. Janez Pavel II. je v pismu Na pragu novega tisočletja, ki je neke vrste njegova oporoka Cerkvi 21. stoletja, zapisal, da nas ne bo odrešila neka formula, ampak Oseba in gotovost, ki nam jo daje z besedami: Jaz sem z vami! Ne gre torej za izumljanje novega programa. Program že obstaja, in usmerjen je v samega Kristusa. Koncilska dopolnitev je ravno v iskanju pravega odgovora na ta ''Jaz sem z vami''. Vendar pa odgovora, kot opozarja vatikanski koncil, ni mogoče najti brez branja Svetega pisma: ''Nepoznavanje Svetega pisma namreč pomeni nepoznavanje Kristusa.''
Audio