S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 5. december 2010, RV) – »Bog je ljubezen in samo kadar se odpremo tej ljubezni, popolnoma in s popolnim zaupanjem, ter dopustimo, da postane edino življenjsko vodilo, se vse spremeni, doseže se mir in resnično veselje in postanemo sposobni širiti ju okrog sebe.« Tako je papež Benedikt XVI. orisal glavno sporočilo duhovnega življenja in za vzor postavil Julijano iz Norwicha, kateri je namenil sredino katehezo. Med drugim je izpostavil pomen moških in ženskih samostanov v klavzuri, rekoč da »so danes bolj kot kdajkoli prej oaze miru in upanja, dragocen zaklad za celotno Cerkev, predvsem glede opozarjanja na prvenstvo Boga in pomembnost stalne molitve na poti vere«.

O teologiji, ki lahko prispeva k miru na svetu pa je papež spregovoril na srečanju s člani Mednarodne teološke komisije: »Poznati Boga v njegovi pravi naravi je tudi zanesljiv način, da se zagotovi mir.« Premišljevanje o razodetem Bogu in dejavna ljubezen do bližnjega se po papeževih besedah ne moreta ločiti. »Ni pravičnosti brez resnice in pravičnost se v polnosti ne razvija, če je njeno obzorje omejeno na materialni svet. Za nas kristjane je družbena solidarnost vedno pogled večnosti. /…/ Kdorkoli ljubi Boga je nagnjen k temu, da postane teolog,« je še povedal papež članom teološke komisije in izpostavil, da »kdor je v Kristusu odkril Božjo ljubezen, ki jo je v naša srca vliv Sveti Duh, želi bolje spoznati njega, od katerega je ljubljen in katerega ljubi. Spoznanje in ljubezen se vzajemno podpirata.«

V Vatikanu se te dni mudijo filipinski škofje. Tem je sveti oče med drugim povedal naslednje: »Cerkev največ prispeva k izgradnji pravične in dobrodelne družbene ureditve, ko ob tem, da oznanja evangelijske resnice, spoštuje in goji politično svobodo in odgovornost državljanov.«

 
Benedikt XVI. je v tem tednu sprejel tudi dva nova veleposlanika pri Svetem sedežu: veleposlanika Costa Rice Fernanda Felipa Sancheza Camposa in madžarskega veleposlanika Gaborja Györivanyija. Slednjemu je spregovoril o pomeni zakonske zveze in družine: »Zakon in družina sestavljata odločilni temelj zdravega razvoja civilne družbe, tako držav kot narodov. Zakon kot osnovno oblika ureditve odnosa med moškim in žensko in hkrati kot osnovna celica družbe se je oblikoval tudi preko svetopisemske vere. Na ta način je zakon prispeval k posebni razsežnosti in humanizmu Evrope, tudi in ravno zato, ker se je Evropa morala oprijeti in slediti zvestobi. Evropa ne bi bila več Evropa, če bi ta osnovna celica družbene zgradbe izginila ali bila v bistvu spremenjena,« je opozoril papež ter ponovno izpostavil, da Cerkev ne more odobravati pobude, ki podpirajo alternativne modele življenja v paru in družin. »Ti prispevajo k slabljenju načel naravnega zakona in tako k relativizaciji celotne zakonodaje ter prav tako slabijo družbene vrednote.«

 
Veleposlaniku Costa Rice pa je papež povedal, da »človek lahko v Kristusu, Božjem Sinu, vedno najde moč za boj zoper revščino, družinsko nasilje, brezposelnost in korupcijo ter zagotavlja družbeno pravičnost, skupno dobro in celostni razvoj osebe. /…/ Poglavitno je, da se mlade generacije prepričajo, da se konflikte ne premaga s golo silo, ampak s spreobrnjenjem srca k dobremu in resnici, s koncem uboštva in nepismenosti, z okrepitvijo pravne države ter neodvisnosti in učinkovitosti sodišč. Da bi se to obzorje razširilo, bi v veliki meri prispevla okrepitev temeljnega in nepogrešljivega družbenega stebra, ki ga predstavlja trdna in enotna družina, ki ne sme izgubiti svoje prave identitete, kajti poklicana je biti kraj gojenja človeških in krščanskih vrednot, kjer se otroci lahko od svojih staršev na na naravne način naučijo spoštovati in razumeti sami sebe, zoreti kot zgledne osebe, verniki in državljani«.

 
Sklenimo tokratni pregled tedna z besedami, s katerimi je papež zaključil sredino katehezo: »Božje obljube so vedno večje od naših pričakovanj /…/ Če se predamo Bogu, njegovi neizmerni ljubezni, najčistejše in najgloblje želje našega srca ne bodo nikoli razočarane,« je povedal papež in navedel misel Julijane iz Norwicha: ''vse bo dobro'', ''vsaka stvar bo za dobro''.
Audio