V Parizu sklenili socialni teden: V priseljevanju videti vir, ki pomaga živeti sedanjost kot obljubo boljše prihodnosti

FRANCIJA (četrtek, 2. december 2010, RV) – V nedeljo se je v Parizu zaključil 85. socialni teden, ki je potekal pod naslovom Migranti - skupaj graditi prihodnost. V sklepnem nagovoru je predsednik socialnih tednov v Franciji Jerome Vignon izpostavil potrebo po preoblikovanju splošnega mnenja o priseljevanju, ki temelji pretežno na stereotipih, nezaupanju in strahu, ter vprašanje priseljevanja umestil v daljše časovno obdobje, pri tem pa pozval, da se integracijo ''drugega'' in ''drugačnega'' obravnava kot neizogibni družbeni proces.

»Ni treba le premišljevati o prihodnosti priseljencev v naši državi,« je povedal Vignon, »ampak tudi o prihodnosti naše države s priseljenci, ki je naš jutri, najverjetneje zaznamovan z vedno večjo mobilnostjo, izmenjavo in pripadnostjo, ki so utemeljene na kulturi sprejemanja tujcev.« Vignon je poudaril, da bo priseljevanje, dolgoročno gledano, francosko družbo poglobilo in utrdilo, zatorej se ni treba zapirati vase, ampak v priseljevanju videti vir, ki »nam pomaga živeti sedanjost kot obljubo boljše prihodnosti«. To po Vignonovem prepričanju ne velja le za Francijo, ampak tudi za vso Evropo, ki so sooča z vedno večjim pojavom mobilnosti in preseljevanja.Daleč od tega, da bi šlo za neko novo invazijo. Kot kažejo podati francoskega inštituta za demografske študije, med več miljoni oseb, ki po vsem svetu vsakodnevno prečkajo državno mejo, pride le en migrant na 400 oseb. Ta proces pripravlja pot za obnovitev razvoja narodov na jugu zemeljske poloble, vključno z Afriko. To selitveno kroženje sestavlja enega od ključev za skupno življenje na svetovni ravni, ki se ga po Vignonovih besedah še ne zavedamo, saj smo preveč pogojeni s predstavo o aktivnem severu in neaktivnem jugu, kar pa ni več res. Predsednik francoskih socialnih tednov je med drugim še povedal, da Francija potrebuje »nacionalno konferenco o skupnem življenju«, ki bi povezala prizadevanja, izobraževalne in socialne programe, karitativne ustanove ter predstavnike cerkva in verskih skupnosti. V okviru te ustanove bi po Vignonovih besedah kristjani, skupaj z judi in muslimani »lahko razvijali medverski dialog, ki je tudi protistrup za vse fundamentalizme«.

Audio: