Nadškof Fisichella: Odločitev za novo evangelizacijo ni dejanje obrambe, ampak pripada
zavesti katoliške Cerkve, da je misijonarska
VATIKAN (četrtek, 2. december 2010, RV) – »Dejstvo je, da Cerkev doživlja
obnovo in se vedno bolj širi. Odločitev za novo evangelizacijo ni dejanje obrambe,
ampak pripada zavesti katoliške Cerkve, da je misijonarska.« Tako je na vprašanje,
zakaj je papež letos ustanovil nov Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije,
odgovoril predsednik omenjenega dikasterija, nadškof Rino Fisichella. »Nova evangelizacija,«
je za agencijo Zenit pojasnil nadškof, »se ne dogaja, ker živimo v trenutku krize.
Nova evangelizacija pomeni, da v samih sebi obnovimo misijonarskega duha, ki mora
biti prisoten v vsakem kristjanu. Gre za proces, ki je nadaljevanje prve evangelizacije,
po kateri je Jezus Kristus ustanovil Cerkev in ji zaupal nalogo: pojdite in se srečajte
z vsakim človekom ter oznanjajte evangelij.« Nadškof Fisichella je povedal,
da nova evangelizacija zahteva nove misijonarje, zato je delo papeškega sveta med
drugim usmerjeno v spodbujanje novih misijonarjev. Ustanovitev Papeškega sveta za
pospeševanje nove evangelizacije je po nadškofovih besedah ena od preroških intuicij
papeža Benedikta XVI. in velik izziv za katoliško Cerkev v prihodnjih desetletjih.
»Preroška intuicija, ker nas obvezuje k resnemu razmisleku o sedanjosti,« je
povedal nadškof Fisichella in nadaljeval, da smo prav tako obvezani, da dojamemo patologije,
ki so ustvarile sedanje družbene razmere, kjer se kažejo ravnodušnost, agnosticizem,
ateizem, individualizem, ki v zadnjih stoletjih ni nikoli bil tako močan, z eno besedo,
sekularizem, o katerem papež govori vedno bolj pogosteje. Te razmere obvezujejo Cerkev,
da prepozna patologije, torej bolezenska stanja, ter ugotovi, kako jih ozdraviti.
Nadškof
je spregovoril tudi o pomenu sodelovanja med vero in razumom ter izpostavil, da svobodna
in zavestna izbira vere ne temelji na nekem mitu, ampak na osebnem odnosu nekega zgodovinskega
dogodka, ki je spremenil obličje človeštva in same zgodovine – gre za srečanje z Jezusom
in Nazareta. »Moramo biti sposobni ponovno sestaviti to stanje in pokazati, da
sta srečanje in izkušnja Boga nujen pogoj, da bo sodobni človek lahko ponovno našel
smisel lastnega življenja,« je dejal nadškof Fisichella in dodal, da je naša naloga
ljudem današnjega časa ponovno prinašati evangelij, da bodo pridobili na človeškosti
in postali sposobni nove humanizacije lastnega življenja. O prepadu v prenašanju
vere iz starejših na mlajše generacije ter vrsti problemov, s katerimi se na tem
področju sooča Cerkev je nadškof Fisichella povedal, da Cerkev skozi zgodovino glede
evangelizacije ni nikoli imela lahke poti, vendar pa je vedno imela velike pričevalce,
verodostojne osebe, ki se neomajno oznanjali evangelij. Kar se je spremenilo je po
nadškofovih besedah to, da se danes izgublja občutek za vero. »Zaradi tega se nahajamo
pred resno težavo, kako govoriti o Jezusu Kristusu, veri in Cerkvi v kulturnem okolju,
ki vsemu temu nasprotuje in banalizira,« je izpostavil nadškof ter nadaljeval,
da je nedvomno treba najprej spremeniti jezik, postati bolj komunikativen, sprejeti
izzive sodobne komunikacije, a hkrati ohraniti vedno isto vsebino. V kar se je vedno
in vsepovsod verjelo, je treba ohraniti, lahko se le izrazi v bolj sprejemljivem jeziku,
pri čemer je nadškof dejal, da je evangelij treba približati današnjemu človeku tako,
da bo lahko videl Gospoda, ga doživel v prvi osebi, da se bo v njem prebudila želja
po izkušnji Boga, Jezusa Kristusa in po pripadnosti Cerkvi.