Benedikt XVI. je sprejel novega madžarskega veleposlanika pri Svetem sedežu Gaborja Györivanyija

VATIKAN (četrtek, 2. december 2010, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je danes sprejel novega madžarskega veleposlanika pri Svetem sedežu Gaborja Györivanyija. Papež je v govoru opozoril, da Evropa brez zakonske zveze med možem in ženo ne bo več Evropa.

Ko je govoril o bližajočem se predsedovanju Madžarske Evropski uniji v začetku prihodnjega leta, sveti oče namreč ni zaobšel niti temetike evropske ustave, v katero je treba po prepričanju Svetega sedeža vključiti krščansko dediščino. »Prav tako je zaželjeno, da bi se nova ustava navdihovala v krščanskih vrednotah, zlasti še kar zadeva položaj zakona in družine v družbi ter zaščito življenja,« je dejal papež. Zakonska zveza in družina namreč po njegovih besedah predstavljata odločilno osnovo za zdrav razvoj civilne družbe, držav in narodov. Kot je dejal sveti oče, je zakon Evropi dal posebni vidik in humanizem. »Evropa ne bi bila več Evropa, če bi ta temeljna celica družbe izginila ali se bistveno spremenila,« je v govoru novemu madžarskemu veleposlaniku pri Svetem sedežu poudaril Benedikt XVI. in opozoril, da sta zakonska zveza in družina danes v nevarnosti. V prvi vrsti zaradi erozije njunih najglobljih vrednosti trdnosti in neločljivosti, do česar prihaja zaradi liberalizacije pravice do ločitve, ki je vse bolj pogosti pojav, pa tudi zaradi različnih oblik združevanja, ki v zgodovini kulture in prava v Evropi nimajo nobene osnove. Cerkev pa po papeževih besedah ne more pristati na tiste zakonodajne iniciative, ki skušajo uveljaviti drugačne oblike partnerskih skupnosti in družine ter ki, tako sveti oče, slabijo načela naravnega prava ter na ta način tudi relativizirajo celotno zakonodajo in zavest o vrednotah družbe. Ko je govoril o madžarskem predsedovanju Evropski uniji, je Benedikt XVI. še dejal, da je Madžarska na poseben način poklicana biti posrednica med Vzhodom in Zahodom. Vzhod in Zahod bi se namreč morala po papeževih besedah podpirati in eden drugega bogatiti, tako z vidika duhovne in kulturne dediščine kot tudi z vidika izpovedovanja vere. To lahko, kot je dejal Benedikt XVI., jemljemo tudi kot vodilni motiv te države.

Poglavar rimskokatoliške Cerkve je v svojem govoru izpostavil tudi potrebo po gojenju bratstva v današnji globalizirani družbi ter dejal, da je bratstvo v določenem smislu drugi pol svobode in enakosti. Človeka namreč odpira altruizmu, državljanskemu čutu in pozornosti do drugega. »Človeška oseba namreč takrat, kadar preseže miselnost, osredinjeno na lastne zahteve, najde samo sebe ter prevzame držo zastonjskosti in pristne solidarnosti, ki veliko bolje odgovarja njene poklicanosti znotraj skupnosti,« je poudaril papež, ki je nekaj besed namenil tudi povezavi med politiko in vero, rekoč, da se ti dve med seboj dotikata. »Vera ima med drugim svojo posebno naravo, to je srečanje z živim Bogom, ki nam odpira nova obzorja onstran okvira razuma. Istočasno pa je vera tudi očiščevalna sila za razum, ki mu omogoča bolje opravljati njegovo nalogo in bolje videti tisto, kar mu je lastno. Ne gre za uveljavljanje pravil ali načinov vedenja tistim, ki ne verujejo. Gre preprosto za očiščevanje razuma, ki želi prispevati k temu, da bi tisto, kar je dobro in prav, bilo tukaj in zdaj priznano in potem tudi uresničeno,« je še poudaril papež.
Audio: