Papež med splošno avdienco o Julijani iz Norwicha: Bog je ljubezen in Božje obljube so vedno večje od naših pričakovanj 

VATIKAN (sreda, 1. december 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo katehezo med splošno avdienco v avli Pavla VI. posvetil srednjeveški mistikinji Julijani iz Norwicha, ki je dojela osrednje sporočilo duhovnega življenja: »Bog je ljubezen in samo kadar se odpremo tej ljubezni, popolnoma in s popolnim zaupanjem, ter dopustimo, da postane edino življenjsko vodilo, se vse spremeni, doseže se mir in resnično veselje in postanemo sposobni, da ju širimo okrog sebe.«
 
Julijana iz Norwicha je živela med letoma 1342 in 1430, o njenem življenju pa je največ znanega na podlagi njene knjige Razodetja božje ljubezni. Maja leta 1373 je nenadoma težko zbolela in potem, ko ji je nek duhovnik pokazal križ, popolnoma ozdravela ter prejela 16 razodetij, katerih smisel je bil, kot ji je pozneje povedal sam Gospod, ljubezen. Po navdihu božje ljubezni je Julijana sprejela radikalno odločitev ter se kot puščavnica odločila za življenje v celici, ki se je nahajala poleg cerkve sv. Julijana v mestu Norwich, blizu Londona. Tu je tudi živela mnogo let, vse do svoje smrti. Benedikt XVI je pojasnil, da nas njena izbira danes morda preseneča, vendar pa je v tistih stoletjih podobno odločitev sprejelo mnogo žensk. »Puščavnice so se v svoji celici posvečale molitvi, meditaciji in učenju. Na ta način so zorele v rahločutnosti do človeka in pronicljivi pobožnosti, zaradi česar so bile med ljudmi posebej cenjene,« je povedal papež in dodal, da so jih iskali možje in žene vseh starosti in stanov, potrebni nasvetov in tolažbe. »Zatorej ni šlo za individualistično izbiro; ravno zaradi te bližine z Gospodom je v Julijani zorela sposobnost, da je mnogim postala svetovalka, pomagala tistim, ki so živeli v težavaha.« Sprejemala je torej mnoge obiske, pri čemer je sveti oče dodal, da je na njenem nagrobnem spomeniku zapisano ''Mati Julijana'', saj je za mnoge postala mati.

Benedikt XVI. je nadaljeval, da možje in žene, ki se umaknejo iz sveta, da bi živeli z Bogom, ravno zaradi te svoje izbire, pridobijo na sočutju do muk in slabosti drugih. »Božje prijateljice in prijatelji razpolagajo z modrostjo, ki je svet, od katerega so se oddaljili, ne poseduje, in ki jo z ljubeznivostjo delijo s tistimi, ki trkajo na njihova vrada,« je povedal papež in pri tem izpostavil moške in ženske samostane v klavzuri. »Z občudovanjem in priznanjem mislim tukaj na ženske in moške samostane v klavzuri, ki so danes bolj kot kdajkoli prej oaze miru in upanja, dragocen zaklad za celotno Cerkev, predvsem glede opozarjanja na prvenstvo Boga in pomembnost stalne molitve na poti vere,« je poudaril sveti oče.

Kot pomembno značilnost mistične teologije Julijane iz Norwicha je papež izpostavil vzporejanje božje ljubezni z materinsko ljubeznijo. »Nežnost, skrb in milina Božje dobrote do nas so tako velike, da nas, zemeljske romarje, spominjajo na ljubezen matere do svojih otrok,« je povedal papež in izpostavil osrednje sporočilo duhovnega življenja, namreč da je Bog ljubezen in da takrat, ko se tej ljubezni popolnoma odpremo in postane naše življenjsko vodilo, dosežemo mir in resnično veselje ter ju zmoremo širiti tudi okrog sebe.

Benedikt XVI. je izpostavil Julijanine besede, ki jih navaja Katekizem katoliške Cerkve kot odgovor na vprašanje, zakaj obstajata zlo in trpljenje: ''Po milosti božji sem torej spoznala,'' piše Julijana iz Norwicha, ''da se mi je treba trdno držati vere in z nič manjšo trdnostjo verovati, da se bo vse dobro izteklo.''

»Božje obljube so vedno večje od naših pričakovanj,« je zaključil katehezo sveti oče. »Če se predamo Bogu, njegovi neizmerni ljubezni, najčistejše in najgloblje želje našega srca ne bodo nikoli razočarane,« je še povedal papež in navedel osrednje sporočilo Julijane iz Norwicha: ''vse bo dobro'', ''vsaka stvar bo za dobro''.
 
Audio: