Sv. Julijana Kornilonska
Kateheza Benedikta XVI., 17. november 2010

VATIKAN (sreda, 17. november 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo katehezo med splošno avdienco posvetil sv. Julijani Kornilonski, ki je prispevala k uvedbi praznika Svetega rešnjega telesa, ter izpostavil, da Cerkev danes doživlja '' evharistično pomlad'': »Koliko oseb v tišini postoji pred tabernakljem, da bi se zadržali v ljubezenskem pogovoru z Jezusom,« je povedal papež 12.000 glavi množici, zbrani na trgu sv. Petra, ter pozval, da po zgledu sv. Julijane obnovimo vero v resnično Jezusovo navzočnost v evharisitji: »Jezus Kristus je v evharistiji navzoč na enkraten in edinstven način,« je povedal papež. Zvesto srečevanje z evharističnim Kristusom pri nedeljski sveti maši je bistveno za vero, pri čemer je sveti oče pozval k rednemu obiskovanju Gospoda, navzočega v tabernaklju. »V češčenju gledajoč posvečeno hostijo, se srečujemo z Božjim darom ljubezni, srečujemo se z Jezusovim trpljenjem in križem ter tudi z vstajenjem.« Ravno preko našega češčenja nas Gospod priteguje k sebi, k svoji skrivnosti, da bi nas spremenil kot spreminja kruh in vino. »Svetniki so vedno našli moč, tolažbo in veselje v evharističnem srečanju,« je povedal papež. Ena od teh je bila tudi sv. Julijana Kornilonska.

Rodila se je leta 1191 ali 1192 v Liegiju v Belgiji, škofiji, ki je bila v tisem času evharistično zelo živa. Že pred Julijano so mnogi teologi izpostavljali velik pomen evharističnega zakramenta in delovale so mnoge ženske skupine, posebej predane evharističnemu češčenju. Julija je pri 5 letih postala sirota in bila dana v oskrbo avguštinskim redovnicam samostana v Mont-Cornillonu, kjer je duhovno in intelektualno dozorela ter nato tudi sama prejela redovniško obleko. »Poleg sijajne razumnosti je Julija od vsega začetka kazala nagnjenost h kontemplaciji. Imela je globok občutek za Jezusovo navzočnost,« je dejal papež in dodal, da je »na poseben način živela zakrament evharistije in se pogosto zaustavljala v meditaciji ob Jezusovih Besedah: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« Julijana je pri 16 letih imela prvo videnje, ki se ji je nato večkrat ponavilo med evharističnimi češčenji. V njih je Jezus od nje zahteval, naj si prizadeva za uvedbo praznika, ko bi verniki lahko častili evharistijo ter tako rasli v veri, napredovali v krepostih in zadostili za žalitve Najsvetejšega. Šele čez kakih dvajset let je Julijana razkrila svoja videnja, naletela na pozitivne in spodbudne odzive, ter dosegla izpolnitev Jezusove prošnje. Sveti oče je še izpostavil, da je tako kot vsi svetniki, tudi ona živela mnogo preizkušenj, doživljala nasprotovanja, a ves čas goreče branila evharistično češčenje. Umrla je leta 1258 v Fosses-La-Villeju v Belgiji.

Benedikt XVI. je tudi izpostavil, da se je za potrditev, ali nek navdih zares prihaja od Boga, treba vedno potopiti v molitev, znati potrpežljivo čakati, iskati prijateljstvo z drugimi dobrimi dušami in vse dati v presojo cerkvenim pastirjem. Julijanin predlog je sprejel škof v Liegiju Roberto di Thourotte in bil prvi, ki je v škofiji uvedel praznik Svetega rešnjega telesa. Pozneje so mu sledili tudi drugi škofje. Veliko vlogo pri uvedbi praznika pa je imel Giacomo Pantaléon, ki je leta 1264 postal papež Urban IV. in je Julijano Kornilonsko tudi osebno poznal. Ravno on je 11. avgusta 1264 s posebno bulo uvedel praznik Corpus Domini, torej Svetega rešnjega telesa in krvi, kot zapovedan praznik vesoljne Cerkve, ki se praznije v četrtek po binkoštih. Benedikt XVI. je tudi spomnil, da je Urban IV. praznik Svetega rešnjega telesa obhajal v Orvietu, kjer se še danes hrani relikvija evharističnega čudeža, ki se je zgodil leta 1263 v Bolsenu. Isti papež je tudi prosil sv. Tomaža Akvinskega, da napiše liturgična besedila za praznik, ki jih Cerkev uporablja še danes. Po smrti Urbana IV. se je praznik Svetega rešnjega telesa obhajal le ponekod v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem in v Italiji. Leta 1317 ga je nato papež Janez XXII. ponovno zapovedal za celotno Cerkev.

Audio: