2010-11-16 18:15:20

Odmevi na papežev nagovor med nedeljsko molitvijo Angel Gospodov o aktualni gospodarski situaciji


RIM (torek, 16. november 2010, RV) Aktualna gospodarska situacija je bila v nedeljo v središču papeževega nagovora ob opoldanski molitvi Angel Gospodov. Sedanja gospodarska kriza, o kateri so razpravljali tudi v teh dneh na srečanju G20, se je po papeževih besedah, pridružila drugim zelo perečim znamenjem, kot so trajanje nesorazmerja med bogastvom in revščino, pohujšanje lakote, ekološka kriza ter problem brezposelnosti. O besedah Benedikta XVI. je za naš radio spregovoril docent politične ekonomije na Katoliški univerzi v Milanu profesor Carlo Dell'Aringa.

Kot je dejal, je papežev poseg zelo koristen, ker prihaja v času, v katerem so vse glavne države na svetu, na zadnjem srečanju G20 pokazale zelo slab zgled. Dali so močna znamenja pomankanja sodelovanja, nezmožnost prevzemanja odgovornosti ter skupnega dela za skupno dobro. Prevladujejo nacionalni interesi, ki so podobni tistim osebnim in sebičnim interesom gospodarskih delavcev, ki so zaradi svoje ''kratkovidnosti'' ustvarili to krizo. Jasno je, da so potem najbolj revni tisti, ki plačujejo najvišjo ceno. Papež je razkril skušnjavo dinamičnih gospodarstev, da bi iskali najugodnejša povezovanja, ki pa imajo za najbolj revne države usodne posledice. Kot poudarja profesor Aringa, gre za kratkotrajne povezave, ker lahko kasneje v razvrednotenju konkurenčnosti, povzroči trgovsko vojno. V takšnih pogojih seveda primanjkuje duh sodelovanja, ki edini lahko pomaga pri tem, da se nekdo odpove svojim lastnim interesom v korist pomoči revnim državam. Jasno je namreč, da kadar vsakdo misli le nase, ne zmore narediti korakov, s katerimi bi prikrajšal samega sebe.

Dejstvo pa je, naglaša Aringa, da industrializirane države lahko samo skupaj razmišljajo o blagru najrevnejših držav. Sveti oče je v nedeljskem nagovoru naglasil, da se v tem gospodarskem scenariju zdi odločilnega in strateškega pomena kmetijstvo. Pri tem je papež posebej opozoril, da ne misli na ovrednotenje kmetijstva v nostalgičnem smislu, pač pa kot nepogrešljiv vir za prihodnost. Profesor Aringa, nanašajoč se na papeževe besede pravi, da moramo okrepiti to strateško dejavnost, toliko bolj, če upoštevamo dejstvo, da velik del svetovnega prebivalstva še vedno trpi lakoto. V vseh razvitih državah, nadaljuje Aringa, se sicer naglaša nepripravljenost mladih za fizično delo na temeljnih področjih, kakršno je kmetijstvo. Vendar pa, če bi se tudi na področju kmetijstva vlagalo v nove, okolju prijazne tehnologije, bi s tem obnovili delo v kmetijstvu ter pritegnili mlade. S tem pa bi predvsem dodatno motivirali vse tiste mlade, ki so občutljivi za tovrstno naravnanost solidarnosti in bratstva med narodi. Sveti oče je ob koncu svojega nagovora naglasil, da je temeljnega pomena gojiti in razširjati jasno etično zavest, vzgajati k bolj razumni in odgovorni porabi naravnih virov ter spodbujati način življenja, ki ni škodljiv za okolje in najbolj revne ljudi.

Prav to je po mnenju Aringa najtežje in hkrati najpomembnejše: vzgajanje k odgovornosti, zmernosti, k temu, da se v potrošnji ne vidi le sredstva identifikacije, pač pa v konstruktivnem delu, v katerem se gradi prihodnost za druge, videti lastno identifikacijo. To je tisto, kar manjka mladim in česar jih je potrebno naučiti. Za izobraževanje v tem duhu, pa moraj biti vlade tiste, ki prve pokažejo, kako mora v svetovnem kontekstu prevladati logika sodelovanja in odgovornosti. Ob tem pa se profesor sprašuje, ali smo sposobni mlade naučiti solidarnosti in podpore, če se vodilni razredi glavnih držav obnašajo ravno nasprotno.
Audio RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.