Kardinal Bertone je železniško postajo v Milanu posvetil sveti Frančiški Kabrini

MILANO (sobota, 13. november 2010, RV) – Državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone je danes v Milanu posvetil glavno železniško postajo sveti Frančiški Kabrini. Slovesnosti so se udeležili civilni in cerkveni predstavniki: milanska županja Letizia Morati, predstavnik italijanskih državnih železnic, milanski nadškof, kardinal Dionigi Tettamanzi, monsignor Rino Fisichella, predsednik papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, drugi škofje, vrhovna predstojnica Kongregacije misijonark Svetega srca, ki jo je sveta Frančiška Cabrini ustanovila, sestre iz te kongregacije, ter številni civilni, vojaški in cerkveni predstavniki.
V svojem nagovoru je kardinal Bertone navedel razlog, zakaj posvetiti glavno milansko železniško postajo sveti Frančiški Cabrini, orisal je čas v katerem je živela in delovala, predvsem pa je opisal njeno prizadevanje za priseljence.

»Posvetiti Frančiški Cabrini glavno milansko postajo ima zelo aktualen in globok pomen. Najprej pokaže na pomen te velike lombardske žene, ki je s svojo globoko vero in neutrudno dejavnostjo, ikona za naš čas, pogosto razdvojen zaradi socialnih sporov, saj je pristna pričevalka uresničevanja socialnega nauka Cerkve.«

Kardinal je nato orisal lik sv. Frančiške Kabrini, ki je 10. novembra 1880 ustanovila kongregacijo misijonark Svetega Srca. Njena odločitev za dejavno ljubezen te kongregacije ima močne temelje v pokorščini. Zelo pomembno za razumevanje, kaj Gospod od nje pričakuje, je bilo soočenje njene želje, da bi kot misionarka šla na Kitajsko, na srečanju s papežem Leonom XIII., ki ji je dobesedno rekel tole: »Kabrini, ne na Vzhod, ampak na Zahod. Pojdite v Združene države Amerike in tam boste našle obširno področje za delovanje.«

Nato je kardinal Bertone orisal pomen delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic, predvsem pa kongregacije, ki jo je Frančiška ustanovila, ob koncu 19. in začetku 20. stoletja med milijoni italijanskih priseljencev v Združenih državah Amerike.

»Frančiška je bila neutrudna popotnica«, je dejal kardinal in nadeljeval, »neštetokrat jo je ta železniška postaja videla, kako je šla s svojimi potovalkami na vlak.« Kot vrhovna predstojnica je namreč obiskovala številne skupnosti ne samo po Italiji, ampak predvsem preko oceana v Južni in Severni Ameriki, kjer jih je glede na potrebe, tudi neutrudno ustanavljala. Ker je večino svojega časa posvetila delovanju v Združenih državah Amerike, ni naključje, da so jo ob kanonizaciji leta 1950 imeli za prvo ameriško svetnico. Pij XII. pa jo je ob tem razglasil za zavetnico priseljencev.

Kardinal Bertone je še orisal pomen, ki ga moramo posvečati priseljencem z besedami Benedikta XVI. iz okrožnice Caritas in Veritate (Ljubezen v resnici): » Pojav preseljevanja preseneča zaradi števila vpletenih, zaradi sprožanja družbene, gospodarske, politične, kulturne in verske problematike, zaradi dramatičnih izzivov, pred katere postavlja narode in mednarodno skupnost. Lahko rečemo, da se soočamo z epohalnim družbenim pojavom... Vsi smo priče trpljenju, stiskam in pričakovanjem, ki spremljajo migracijske tokove. Vsak migrant je človeška oseba z neodtujljivimi temeljnimi pravicami, ki jih morajo vsi in v vseh okoliščinah spoštovati.«

Kardinal Bertone je govor zaključil z besedami: »Naj sveta Frančiška Kabrini, po kateri se od danes naprej imenuje osrednja milanska postaja, podpira pot in prizadevanja vseh, ki so odgovorni za napredek ter razvoj ljudstev in narodov.«
Audio