Nova posinodalna apostolska spodbuda Benedikta XVI. »GOSPODOVA BESEDA pa ostane na veke (1Pt 1,25)«

VATIKAN (petek, 12. november 2010, RV) »Da kot prepričljive in verodostojne priče Vstalega Kristusa, ponovno odkrijemo središčni pomen Božje Besede v osebnem življenju in v življenju Cerkve, ter nujnost in lepoto oznanjevanja le-te za odrešenje človeštva« bi lahko na kratko povzeli sporočilo Benedikta XVI. v posinodalni apostolski spodbudi Verbum Domini (Gospodova Beseda). V dokumentu so zbrana razmišljanja in predlogi s škofovske sinode, ki je potekala v Vatikanu oktobra 2008 na temo: Božja Beseda v življenju in v poslanstvu Cerkve.
Danes je namreč ta dokument v osmih različnih jezikih izšel v tiskani obliki.
Dokument obsega skoraj 200 strani. V njem papež goreče poziva pastirje Cerkve, člane posvečenega življenja in laike, »naj postanejo vedno bolj domači s Svetim pismom, pri tem pa naj ne pozabijo, da je temelj vsake pristne in žive krščanske duhovnosti Božja Beseda, ki jo oznanja, sprejme, obhaja in premišljuje Cerkev.
»Gospodova Beseda pa ostane na veke. To je Beseda, ki vam je bila oznanjena kot veselo oznanilo (1Pt 1,15)«, s temi besedami Benedikt XVI. začne svoje razmišljanje in nadaljuje z prologom v Janezov evangelij, ki nas postavi pred skrivnost Boga, ki nam posreduje samega sebe preku daru svoje Besede... Njegova Beseda je pstala meso. To je veselo sporočilo. Za svet, kateremu je Bog nepotreben in tuj, ni nobene druge prioritete, kot je ta, »ponovno odpreti današnjemu človeku dostop do Boga, ki govori in nam daje svojo ljubezen, da bi imeli življenje v polnosti.
Audio

1. del
BOG GOVORI
 
Bog v dialogu
V prvem poglavju posinodalne apostolske spodbude Verbum Domini (Gospodova Beseda) sveti oče Benedikt XVI. spregovori o Bogu, ki govori in je v dialogu.
»Novost svetopisemskega razodetja je v tem, da se nam Bog da spoznati v medsebojnem dialogu. Dogmatična konstitucija Dei Verbum (Božja Beseda) je izpostavila to resničnost, ko je zatrdila, da »v tem razodetju nevidni Bog iz preobilja svoje ljubezni nagovarja ljudi kot prijatelje in se druži z njimi, da bi jih povabil v svoje občestvo.« Toda nismo še dobro razumeli sporočila Janezovega Prologa, če smo se ustavili ob ugotovitvi, da se nam Bog le ljubeče posreduje. V resnici je Božja Beseda, po kateri je vse nastalo (Jn 1,3) in ki je postala meso (Jn 1.14), ista, ki je bila na začetku (Jn 1,1). Če v tem opazimo namig na začetek 1 Mojzesove knjige (1Mz 1,1), smo dejansko postavljeni pred absolutni začetek in ki nam pripoveduje o notranjem Božjem življenju. Janezov prolog nas postavi pred dejstvo, da je Logos (Beseda) v resnici od vedno in da je on od vedno Bog. Torej nikoli ni bilo v Bogu časa, ko ne bi bilo Besede. Beseda je pred stvarjenjem. Zato je v srcu življenja Boga občestvo, ki je absolutni dar. Apostol Janez je v svojem pismu zapisal »Bog je ljubezen (1Jn 4,16) in tako nakazal »krščansko podobo Boga in iz tega izhajajočo podobo človeka in njegove poti.« Bog se nam da spoznati, kot neskončna skrivnost ljubezni v kateri Oče od vedno izreka v Svetem Duhu svojo Besedo. Zato Beseda, ki je od začetka pri Bogu in je Bog, razodeva Boga samega v dialogu ljubezni med Božjimi osebami in nas vabi k tej udeleženosti. Ker smo ustvarjeni po podobi in sličnosti Božje ljubezni, lahko razumemo sami sebe samo v sprejemanju Besede in v učljivosti delovanja Svetega Duha. Samo v luči razodetja Božje Besede postane jasna skrivnost človeške pogojenosti. Iz teh premišljevanj, ki izhajajo iz krščanske skrivnosti, kakor jo izraža evangelist Janez v prologu v svoj evangelij, bomo naslednjič izspostavili, kaj so sinodalni očetje rekli o različnih načinih s katerimi uporabljamo izraz 'Božja beseda'.«
Audio