Papež posvetil Sagrado Familio; med homilijo pa izpostavil pomen družine

BARCELONA (nedelja, 7. november 2010, RV) – Sveti oče je v pridigi spregovoril o nalogi kristjana, da svetu pokaže pravi obraz Boga, ki je ljubezen, ter o pomenu in vrednosti družine, o pomenu ljubezni med enim moškim in eno žensko, ki je temelj človeškega življenja in resnične svobode. Spomnil je na sveto nazareško družino, kateri je Sagrada Familia posvečena, rekoč da se je ognjišče, ki so ga oblikovali Jezus, Marija in Jožef, od vedno razumelo kot »šola ljubezni, molitve in dela«. Tudi cerkev Sagrada Familia želi »svetu pokazati pred Bogom živeto ljubezen, delo in služenje, kot je to živela sveta nazareška družina,« je dejal papež. Nadaljeval je, da so se od takrat življenjske razmere močno spremenile, prišlo je do velikega tehničnega, socialnega in kulturnega napredka, s katerim pa se po papeževih besedah ne moremo popolnoma zadovoljiti. Poleg njega namreč mora vedno biti tudi moralni napredek, kot so pozornost, zaščita in pomoč družini, kajti »velikodušna in neločljiva ljubezen med enim moškim in eno žensko je učinkovit okvir in temelj človeškega življenja, med nosečnostjo, rojstvom, razvojem in naravnim koncem«, je povedal Benedikt XVI. »Samo tam, kjer obstajata ljubezen in zvestoba, se rojeva in ohranja resnična svoboda. Zato Cerkev,« je nadaljeval, »poziva k ustreznim ekonomskim in socialnim merilom, da bi ženska lahko našla svojo polno uresničitev doma in na delu, da bi moški in ženska, ki se povežeta v zakon in oblikujeta družino, bila bistveno podprta s strani države, da bi se življenje otrok branilo kot sveto in nedotakljivo od njihovega spočetja naprej, da bi rodnost bila spoštovana, vrednotena in podprta na pravni, socialni in zakonodajni ravni,« je poudaril Benedikt XVI. in dodal, da Cerkev nasprotuje vsakemu zanikanju človeškega življenja: »Zato Cerkev nasprotuje vsaki obliki zanikanja človeškega življenja in zagovarja to, kar na področju družine spodbuja naravni zakon.«

 
Benedikt XVI. je v pridigi spregovoril še o razodeti Besedi, Kristusovi človeškosti in njegovi Cerkvi. »Gospod Jezus je skala, ki podpira težo sveta, ki ohranja povezanost Cerkve in ki zbira v zadnjo enotnost vse osvojitve človeštva.« Cerkev sama zase namreč nima obstojnosti in je poklicana biti Kristusovo znamenje in orodje: »En Kristus je ustanovil eno Cerkev«, je poudaril papež, »On je skala, na kateri temelji naša vera.« Sveti oče je pri tem pozval, naj si postavljeni na to vero prizadevamo pokazati svetu obličje Boga, ki je ljubezen in edini, ki lahko odgovori na človeško hrepenenje po izpolnitvi. To je naša naloga: »Vsem pokazati, da je Bog Bog miru in ne nasilja, svobode in ne prisile, sloge in ne nesloge.« V tem smislu je po papeževih besedah posvetitev cerkve Sagrada Familia v baziliko v dobi, ko človek hoče postaviti svoje življenje na Božja ramena, pomemben dogodek. Gaudi nam s svojim delom namreč kaže, da je »Bog pravo merilo človeka«, skrivnost človekove resnične izvirnosti pa je po Gaudijevem prepričanju vrnitev k izvoru, ki je Bog. Gaudi sam je »bil sposoben v tem mestu ustvariti prostor lepote, vere in upanja, ki človeka vodi v srečanje z njim, ki je resnica in lepota sama po sebi,« je povedal papež.

Benedikt XVI. je v pridigi izpostavil pomen današnje posvetitve Sagrade Familie, ki se gradi že več kot stoletje, in njenega snovalca Antonia Gaudija ter imenoval »genialen arhitekt in dosleden kristjan, katerega bakla vere je gorela do konca njegovega življenja, bila živeta z dostojanstvom in absolutno strogostjo«. Bazilika Sagrada Familia je po papeževih besedah »vidno znamenje nevidnega Boga, kateremu v slavo se dvigajo ti stolpi, loki, ki kažejo absolutnost luči in njega, ki je sam Luč, Visokost in Lepota«. Benedikt XVI. je nadaljeval, da je Gaudi želel združiti svoj navdih, ki ga je dobival iz treh velikih knjig, ob katerih se je hranil kot človek, kot vernik in kot arhitekt: iz knjige narave, knjige svetih spisov in knjige liturgije. »Tako je spojil stvarnost sveta in zgodovino odrešenja, kakor je opisana v Svetem pismu in ponavzočena v liturgiji,« je povedal papež in dodal, da je Gaudi v to sveto zgradbo vpletel kamne, drevesa in človeško življenje, da bi se tako vse stvarstvo povezalo v božji hvalospev in bi se pred človeka postavila skrivnost Boga, razodetega v rojstvu, trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. Gaudi je po papeževih besedah uresničil to, kar je danes ena najpomembnejših nalog: »Preseči ločitev med človeško zavestjo in krščansko zavestjo, med bivanjem v tem časovno omejenem svetu in odprtostjo v večno življenje, med lepoto stvari in Bogom kot Lepoto. Antonio Gaudi,« je povedal Benedikt XVI., »vsega tega ni izvedel z besedami, ampak s kamni, linijami, površinami in vrhovi.« Po papeževih besedah je lepota človeku zelo potrebna: »Je korenina, iz katere se dviga deblo našega miru in sadovi našega upanja. Lepota tudi razodeva Boga, ker, tako kot On , lepo delo je čisto zastonjsko, vabi k svobodi in trga stran od egoizma,« je povedal sveti oče.

Audio :

Papež je pred baziliko Sagarda Familia z zbranimi verniki molil tudi Angelovo čaščenje, v nagovoru ponovno spomnil na veselje ob posvetitvi Sagrade Familie Sinu Najvišjega, ki je postal človek in za katerega sta v tišini nazareške hiše skrbela Jožef in Marija. »Brez besed nas je učil dostojanstva in prvobitne vrednosti zakonske zveze in družine, ki sta upanje za človeštvo in kjer je življenje sprejeto od spočetja do naravne smrti,« je dejal papež in nadaljeval, da nas je Jezus prav tako poučil, da se vsa Cerkev, s tem da sprejme in udejanja njegovo besedo, spreminja v njegovo družino, izročil pa nam je tudi poslanstvo biti seme bratstva. Papež je še izpostavil, da je Gaudi s svojim delom želel vsemu katalonskemu narodu prinesti evangelij. Spomnil pa je tudi na včerajšnjo beatificazijo božje služabnice Marije Barbare Presvete Trojice v Porto Alegre v Braziliji.

Audio: