Sv. Margareta iz Oingta
Kateheza Benedikta XVI., 3. november 2010

VATIKAN (sreda, 3. november 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo katehezo med splošno avdienco posvetil francoski mistikinji iz 13. stoletja, sv. Margareti iz Oingta. Vernike, zbrane v avli Pavla VI. je povabil, naj sledijo sv. Margareti in pustijo vstopiti Kristusovim besedam, življenju in luči v svojo vest, kajti tako bo postala čista in razsvetljena, in bo razumela, kaj je resnično in dobro in kaj je slabo. »Smeti se ne nahajajo le po različnih cestah po svetu,« je opozoril papež, »smeti obstajajo tudi v naši zavesti in naših dušah.« Izpostavil je, da nas samo Gospodova luč, njegova moč in njegova ljubezen očiščujejo in kažejo ravno pot.

Sv. Margareta nas približa kartuzijanski duhovnosti, ki se navdihuje v evangelijskem življenju sv. Bruna. O svetnici je malo znanega. Najverjetneje se je rodila okrog leta 1204 in izhajala iz bogate plemiške rodbine. Na podlagi njenih zapisov lahko sklepamo, da je preživela mirno otroštvo v ljubečem družinskem okolju. Da bi izrazila neskončno Božjo ljubezen, je namreč pogosto uporabljala podobe povezane z družino, posebej pa lik očeta in matere. Prav tako je iz njenih zapisov moč razbrati, da je vstopila v kartuzijo v Poleteinsu zato, da bi odgovorila na Gospodov klic. Tako je zapustila vse in sprejela strogi kartuzijanski red, da bi bila popolnoma Gospodova, da bi bila vedno z njim. Kot je sama zapisala: ''Ti veš, dragi Gospod, da če bi posedovala tisoč svetov in bi jih lahko razporedila po svoji volji, zapustila bi vse za tvojo ljubezen… kajti ti si življenje moje duše.'' 
Papež je nadaljeval, da je tudi iz Margaretinega samostanskega življenja malo znanega. Vemo, da je postala predstojnica leta 1288 in to službo opravljala vse do smrti, 11. februarja 1310. Svoje življenje je videla kot pot očiščevanja, vse do popolne podobnosti s Kristusom, je izpostavil Benedikt XVI. in nadaljeval: »Kristus je knjiga, ki se piše, ki se vsakodnevno zarezuje v lastno srce in lastno življenje, predvsem pa njegovo odrešenjsko trpljenje.« Vsak dan, od jutra naprej, se je Margareta posvečala učenju iz te knjige in čez čas začela brati knjigo svoje vesti, ki ji je odkrivala dvoličnost in laži njenega življenja. Želela je, da bi bilo njeno življenje vsak dan zaznamovano s srečanjem z Jezusovimi besedami in dejanji, z njegovo knjigo življenja. »To pa zato,« je izpostavil sveti oče, »da bi Kristusovo življenje bilo vtisnjeno v dušo na trden in globok način, vse dokler ne bi videla celotne knjige oziroma dokler ne bi kontemplirala skrivnost Svete Trojice.«
 
Iz zapisov sv. Margarete razberemo, da je bila zelo učena oseba. Kot je izpostavil Benedikt XVI. je dobro poznala latinščino in provansalsko frankovski jezik. Slednji je bil redko poznan in ravno njeni spisi so najstarejši ohranjeni zapisi v tem jeziku. Sveti oče je izpostavil tudi njeno z mističnimi doživetji bogato življenje, ki ga je opisala preprosto in tako dala zaslutiti Božjo skrivnost. »Imela je jasno, preprosto, odprto osebnost,« je dejal papež in izpostavil še njeno sposobnost vstopanja v globine človeškega duha, prepoznavanje omejitev in dvoumnosti, a hkrati tudi navdihov in stegovanja duše k Bogu. Navduševala se je nad trinitaričnim Bogom, Bogom ljubezni, ki se razodeva v Kristusu, in živela odnos ljubezni do Gospoda ter hkrati videla človeško nehvaležnost, vse do paradoksa križa. Sv. Margereta trdi, da je »Kristusov križ podoben porodni mizi«. Jezusovo bolečino na križu namreč lahko primerjamo z bolečino matere ob porodu.

Sv. Margereta nas po papeževih besedah vabi, da vsak dan premišljujejo o Jezusovem življenju, polnem bolečine in ljubezni, ter prav tako njegove matere Marije. »Tu je naše upanje, smisel našega življenja,« je dejal papež. »Iz kontempliranja Kristusove ljubezni do nas, se rojevata moč in radost, da odgovorimo z enako ljubeznijo, ter pri tem damo svoje življenje v službo Bogu in drugim.« Benedikt XVI. je dejal, da se na prvi pogled ta srednjeveška mistikinja in njeno življenje zdita zelo daleč od našega življenja, mišljenja in delovanja. A če pogledamo na bistveno v njenem življenju, vidimo, da se tiče tudi nas in da bi moralo postati bistveno tudi v našem življenju.

Ob koncu današnje kateheze je Benedikt XVI. še enkrat spomnil, da je sv. Margereta Jezusa dojemala kot knjigo in svoj pogled usmerila vanj. »Smatrala ga je kot zrcalo, v kateri se kaže tudi lastna vest,« je dejal papež. »Iz tega zrcala je vstopila luč v njeno dušo: pustila je vstopiti Kristusovi besedi in življenju v svoje bitje in je tako postala spremenjena; vest je postala osvetljena, našla je načela in luč ter bila očiščena. In ravno to potrebujemo tudi mi,« je poudaril papež: »pustiti, da Kristusove besede, življenje in luč vstopijo v našo vest, da po tako osvetljena razumela to, kar je resnično in dobro in to, kar je slabo,« je poudaril sveti oče in pozval, naj sledimi sv. Margereti pri tem zrenju Kristusa.
Audio: