2010-10-28 14:04:01

Papež: Znanost kot kraj dialoga, kot srečanje med človekom in naravo, kot srečanje med človekom in Stvarnikom


VATIKAN (četrtek, 28. oktober 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeške akademije znanosti, ki poteka na temo Znanstvena dediščina 20. stoletja. V nagovoru je med drugim izpostastavil, da bi znanost morala postane kraj dialoga, srečanje med človekom in naravo in srečanje med človekom in Stvarnikom.

»Naloga znanosti je bila in ostaja vztrajno in vneto raziskovanje resnice o vesolju, naravi in ustroju človeških bitij,« je dejal papež in spomnil, da je v tem raziskovanju prišlo do mnogih uspehov in tudi neuspehov. Znanstveni napredek v 20. stoletju je po papeževih besedah vodil k večjemu poznavanju mesta, ki ga človek in naš planet imata v vesolju. Današnje srečanje s Papeško akademijo znanosti je označil kot dokaz, da Cerkev ceni znanstveno raziskovanje in je hvaležna za znanstveno prizadevanje, kar tudi spodbuja in od česar ima prav tako korist. Papež je poudaril, da v sedanjem času »znanstveniki vedno bolj cenijo potrebo po odpiranju k filozofiji«, če seveda želijo odkriti logične in epistemoliške temelje svoje metodologije in sklepov. Kot je nadaljeval, je »Cerkev s svoje strani prepričana, da imajo znanstvene dejavnosti navsezadnje korist od tega, da priznajo duhovno dimenzijo človeka in njegovo iskanje zadnjih odgovorov«. »Znanstveniki ne ustvarjajo sveta,« je poudaril Benedikt XVI., »spoznavajo ga in ga poskušajo posnemati, sledeč pri tem zakone in jasnosti, ki nam jo kaže narava. Izkušnja znanstvenika kot človeškega bitja je torej tisto, kar zaznava stalnost, zakon, logos, ki ga ni on ustvaril, ampak ga je opazil: dejansko nas vodi do priznanja obstoja vsemogočnega Vzroka, ki ni človeški vzrok in ki vzdržuje svet,« je dejal sveti oče in dodal, da je ravno to »stična točka med naravoslovjem in religijo. Kot rezultat tega, znanost postane kraj dialoga, srečanje med človekom in naravo in posledično celo med človekom in Stvarnikom«.

 
Ozirajoč se na 21. stoletje, je papež predlagal sve smeri razmišljanja. Kot prvo je izpostavil, da je vedno bolj zaznati potrebo po interdisciplinarnem pristopu, povezanim s filozofskim razmišljanjem. Kot drugo pa je po papeževih besedah pomembno, da so znanstveni dosežki v novem stoletju poučeni o imperativih bratstva in miru, da pomagajo reševati velike probleme človeštva in usmerjajo prizadevanja proti tistemu, kar je zares dobro za človeka in celostni razvoj narodov. »Pozitivni rezultat znanosti 21. stoletja bo zagotovo večinoma odvisen od sposobnosti znanstvenikov, da iščejo resnico in uporabljajo odkritja na način, ki gre z roko v roki z iskanjem tistega, kar je pravično in dobro,« je poudaril papež.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.