Papež: Znanost kot kraj dialoga, kot srečanje med človekom in naravo, kot srečanje
med človekom in Stvarnikom
VATIKAN (četrtek, 28. oktober 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel
udeležence plenarnega zasedanja Papeške akademije znanosti, ki poteka na temo Znanstvena
dediščina 20. stoletja. V nagovoru je med drugim izpostastavil, da bi znanost morala
postane kraj dialoga, srečanje med človekom in naravo in srečanje med človekom in
Stvarnikom.
»Naloga znanosti je bila in ostaja vztrajno in vneto raziskovanje
resnice o vesolju, naravi in ustroju človeških bitij,« je dejal papež in
spomnil, da je v tem raziskovanju prišlo do mnogih uspehov in tudi neuspehov. Znanstveni
napredek v 20. stoletju je po papeževih besedah vodil k večjemu poznavanju mesta,
ki ga človek in naš planet imata v vesolju. Današnje srečanje s Papeško akademijo
znanosti je označil kot dokaz, da Cerkev ceni znanstveno raziskovanje in je hvaležna
za znanstveno prizadevanje, kar tudi spodbuja in od česar ima prav tako korist. Papež
je poudaril, da v sedanjem času »znanstveniki vedno bolj cenijo potrebo po odpiranju
k filozofiji«, če seveda želijo odkriti logične in epistemoliške temelje svoje
metodologije in sklepov. Kot je nadaljeval, je »Cerkev s svoje strani prepričana,
da imajo znanstvene dejavnosti navsezadnje korist od tega, da priznajo duhovno dimenzijo
človeka in njegovo iskanje zadnjih odgovorov«. »Znanstveniki ne ustvarjajo
sveta,« je poudaril Benedikt XVI., »spoznavajo ga in ga poskušajo posnemati,
sledeč pri tem zakone in jasnosti, ki nam jo kaže narava. Izkušnja znanstvenika
kot človeškega bitja je torej tisto, kar zaznava stalnost, zakon, logos, ki
ga ni on ustvaril, ampak ga je opazil: dejansko nas vodi do priznanja obstoja vsemogočnega
Vzroka, ki ni človeški vzrok in ki vzdržuje svet,« je dejal sveti oče in
dodal, da je ravno to »stična točka med naravoslovjem in religijo. Kot
rezultat tega, znanost postane kraj dialoga, srečanje med človekom in naravo
in posledično celo med človekom in Stvarnikom«.
Ozirajoč
se na 21. stoletje, je papež predlagal sve smeri razmišljanja. Kot prvo je izpostavil,
da je vedno bolj zaznati potrebo po interdisciplinarnem pristopu, povezanim s filozofskim
razmišljanjem. Kot drugo pa je po papeževih besedah pomembno, da so znanstveni dosežki
v novem stoletju poučeni o imperativih bratstva in miru, da pomagajo reševati velike
probleme človeštva in usmerjajo prizadevanja proti tistemu, kar je zares dobro za
človeka in celostni razvoj narodov. »Pozitivni rezultat znanosti 21. stoletja bo
zagotovo večinoma odvisen od sposobnosti znanstvenikov, da iščejo resnico in
uporabljajo odkritja na način, ki gre z roko v roki z iskanjem tistega, kar
je pravično in dobro,« je poudaril papež.