VATIKAN (sreda, 27. oktober 2010, RV) – Zasedanje posebne škofovske sinode
za Bližnji vzhod, ki je od 10. do 24. oktobra potekalo v Vatikanu na temo občestvo
in pričevanje, še vedno odmeva. Profesor zgodovine arabske kulture in islamologije
v Beirutu jezuit Samir Khalil Samir, ki se je sinode udeleževal kot strokovnjak, je
v pogovoru za naš radio izpostavil pomen dialoga z muslimani ter poudaril, da je sedaj
na območju Bližnjega vzhoda treba delati tako, da bi tamkajšnje družbe spoštovale
svobodo bogočastja in pravičnost. Samir je pojasnil, da so se sinodalni očetje spoprijeli
z različnimi težavami, s katerimi se soočajo kristjani na Bližnjem vzhodu, ki so pogostokrat
prisiljeni k emigracijam. Govora je bilo o odnosu z državo, vprašanju miru v regiji
in o nasilju, predvsem pa o vprašanju komunikacije znotraj Katoliške cerkve same,
o ekumenskem dialogu in dialogu z muslimani. Toda sedaj je po Samirjevih besedah treba
preiti k dejanjem. »Zdaj se začenja težavnejša faza: naučiti se dialogizirati z
muslimani, kristjani, judi in ateisti, naučiti se ustvarjati pravičnost, kako obravnavati
priseljence in kako sprejemati pluralizem,« je poudaril profesor Samir in dodal,
da je kot vernik tudi optimist. Izpostavil je še potrebo po vzpostavitvi miru na Bližnjem
vzhodu, kar je tudi eno od osrednjih sporočil zaključnega dokumenta sinode, v katerem
je mednarodna skupnost pozvana, naj uveljavi resolucije Organizacije združenih narodov.
Pater Samir je dejal, da je mir temeljni pogoj, ki ga je mogoče zagotoviti z zakonodajo
in pravičnostjo. »Miru ne more biti brez spoštovanja zakonodaje,« je dejal
jezuit, ki je za naš radio spregovoril tudi o dialogu med kristjani in muslimani na
Bližnjem vzhodu. Opozoril je, da muslimani, ki na tem območju predstavljajo več kot
90 odstotkov prebivalstva, lahko v vseh okoliščinah oznanjajo Koran, medtem ko kristjani
tega ne morejo, saj jim je dovoljeno le moliti v cerkvah, ne pa tudi pričevati za
svojo vero zunaj njih. »Mi pa sedaj pravimo, da je to nesprejemljivo. Želimo si
družbe državljanov in pika, ne druzov, kristjanov, muslimanov šiitov ali sunitov.
Vsi se strinjamo, da je tudi vera del družbenega življenja, tega ne zanikamo. Ne želimo
si laične, ateistične družbe, toda želimo povedati, da je vera zasebna stvar, ki vpliva
na družbo, torej imamo pravico in dolžnost, da tako kot muslimani oznanjamo našo vero,«
je še poudaril Samir.