Papež sprejel udeležence mednarodnega simpozija o nemškem teologu Eriku Petersonu

VATIKAN (ponedeljek, 25. oktober 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel sto udeležencev mednarodnega simpozija z naslovom Erik Peterson, teološka prisotnost outsiderja. Tridnevni simpozij, ki se je začel včeraj, organizira Patristični inštitut Augustinianum ob 50-letnici smrti Erika Petersona, nemškega teologa, ki se je leta 1930 iz evangeličanstva spreobrnil v katolištvo. Sveti oče je v nagovoru izpostavil eno temeljnih misli Erika Petersona, rekoč da po škofih ostaja pričevanje svetih spisov živo v Cerkvi in oblikuje verska prepričanja, ki so za Cerkev trajne veljave in ki jih najdemo predvsem v veroizpovedi in dogmah. Prav tako se izražajo v liturgiji, v cerkvenem življenju, v slavljenju Boga. Evharistično bogoslužje, ki se obhaja na zemlji, se po papeževih besedah znajde v neločljivem odnosu z nebeškim Jeruzalemom, kjer se daruje prava in večna žrtev hvalnica Bogu in Jagnjetu, katerega zemeljska daritev je le podoba. Kdor se udeležuje svete maše, se v določenem smislu zaustavi na pragu nebes, je dejal papež. Benedikt XVI. je spregovoril o osebnem spominu, ko je kot mlad kaplan v Bogenhausenu bral komaj izdane Petersonove Teološke traktate. Bila je to teologija, ki sem jo iskal, je zatrdil papež Benedikt XVI. in nadaljeval, da je šlo za teologijo, ki se s svojo analizo besedil in zgodovinskim raziskovanjem ni zaustavljala v preteklosti, ampak je vstopala v stik z Njim, od katerega je prihajala: v stik z živim Bogom. Papež se je dotaknil tudi osebne življenjske zgodbe Erika Petersona, ki se prepleta z usodo vsakega kristjana, ki na zemlji nima stalnega mesta. Petersonovo življenje je namreč s spreobrnitvijo v katoliško Cerkev prineslo mnogo zunanje negotovosti, pri čemer je papež izpsotavil njegovo notranjo gotovost, da kljub temu, da smo tujci, lahko najdemo podporo v skupnosti ljubezni, in da v ljubezni ostane nekaj, kar traja večno.
Audio: