V Rimu danes simpozij na temo "Bližnji vzhod. Krščansko pričevanje v službi miru."
VATIKAN (torek, 19. oktober 2010, RV) – Delo sinodalnih očetov, zbranih v Vatikanu
na zasedanju posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod, je danes potekalo za zaprtimi
vrati, ena delegacija škofov pa je dopoldne obiskala sedež rimske mestne občine, kjer
je potekal simpozij z naslovom “Bližnji vzhod. Krščansko pričevanje v službi miru”.
Simpozij je organizirala občina Rim v sodelovanju z bratovščino Skupnost in osvoboditev
ter Radiom Vatikan, ključno sporočilo dogodka pa je bilo, da mir na Bližnjem vzhodu
pomeni veliko upanje za vse narode sveta. Večina govorcev na simpoziju je namreč osrednjo
pozornost namenila potrebi po miru na Bližnjem vzhodu ter pomenu navzočnosti kristjanov
na tem območju.
Rimski župan Gianni Alemanno je v svojem govoru izpostavil
pomen krščanskih vrednot, rekoč da so te najboljše zdravilo za to, da pri zagotavljanju
miru in pravičnosti ter reševanju sporov ne bi prihajalo jeze, zamer in odpora, ki
izvirajo iz sovraštva, nakopičenega v preteklih letih. Generalni tajnik škofovske
sinode nadškof Nikola Eterović je medtem poudaril, da je mir Božji dar ter da je vsak
član Cerkve poklican k sledenju svoje lastne poklicanosti, to je biti graditelj miru.
»Ta poklicanost ima tudi pomembno družbeno razsežnost, ki bi lahko prekinila grešni
krog nasilja, maščevanja in sovraštva ter pripravila srce za iskanje pristnega miru
v spravi in pravičnosti,« je poudaril nadškof Eterović.
Direktor našega radia
in papežev tiskovni predstavnik pater Federico Lombardi pa je spomnil na tesno povezanost
rimske mestne občine in Bližnjega vzhoda, pri tem pa izpostavil pomembno vlogo množičnih
medijev, ki kristjanom na Bližnjem vzhodu omogočajo zaznavanje solidarnosti s strani
mednarodne skupnosti, tako na politični kot tudi na družbeni ravni. Pater Lombardi
je še poudaril, da je treba vsem ljudem zagotoviti polno udejanjanje pravice do verske
svobode in polnega državljanstva.
Italijanski minister za zunanje zadeve Franco
Frattini je predstavil statistične podatke o preganjanju zaradi veroizpovedi, rekoč,
da je od 100 oseb, ki izgubijo življenje zaradi verske nestrpnosti, 75 kristjanov.
Situacija je po Fratinijevih besedah alarmantna. »Kristjanofobija je rastoča in veliko
bolj konkretna nevarnost, ki se je moramo bati dan za dnem,« je opozoril italijanski
zunanji minister in spomnil na številne krščanske skupnosti, ki živijo izolirane in
odtujene. Frattini je še poudaril, da je ključnega pomena za rešitev težav verskih
manjšin in uveljavljanja verske svobode dialog.
Izziv krščanstva je torej
pokazati svoj antropološki pomen, je dejal predsednik bratovščine Skupnost in osvoboditev
don Julian Carron, ki je prepričan, da mora krščanstvo svojo resnico ter svojo sposobnost
prebujanja osebe in reševanja tistega, kar je človeško, pokazati tam, kjer obstajajo
trpljenje, ogroženost temeljnih človekovih pravic, odrinjenost na rob družbe in zatiranje
svobode.
Bližnji vzhod se zdi kot nekakšno protislovje: prav tam, kjer so
bili rojeni, je kristjanov številčno malo, pa je dejal kustos v Sveti deželi frančiškanski
pater Pierbattista Pizzaballa. A stvarnost teh kristjanov je po njegovih besedah ukoreninjena
in zelo dejavna. »Ne moremo reči, da krščanskega pričevanja ni,« je dejal pater Pizzaballa
in dodal, da krščanske Cerkve niso zazrte vase, saj obstaja močna vitalnost in krščanska
navzočnost - delovanje in dejavnosti v šolah, bolnišnicah in univerzah namreč dosežejo
veliko več kot le dva odstotka in pol prebivalstva.