Papež Benedikt XVI. semeniščnikom katoliške Cerkve: »Ja, smiselno je postati duhovnik.«

VATIKAN (ponedeljek, 18. oktober 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je vsem semeniščnikom katoliške Cerkve napisal pismo, v katerem jih spodbuja na poti k duhovništvu ter zagotavlja svojo naklonjenost in molitev. »Ja, smiselno je postati duhovnik,« je zapisal papež, »svet potrebuje duhovnike, pastirje; danes, jutri in vedno, vse dokler bo obstajal.« Papež je v pismu semeniščnikom navedel glavne smernice njihove poti v smeri duhovništva in izpostavil pomembno vlogo osebnega odnosa z Bogom v Jezusu Kristusu.

»Kdor želi postati duhovnik, mora biti predvsem ''Božji človek''«, je zapisal papež in nadaljeval, da duhovnik ni upravnik nekega združenja, ampak je »glasnik Boga med ljudmi«. Pri tem je izpostavil, kako pomembno je, da se semeniščniki naučijo živeti v stalnem stiku z Bogom: »Pomembno je,« je zapisal papež, »da se dan začne in konča z molitvijo.« Središče odnosa z Bogom in oblikovanja življenja pa je po papeževih besedah evharistija. Za pravilno obhajanje evahristije se je treba tudi poznati, razumeti in ljubiti liturgijo Cerkve v konkretni obliki. »Med liturgijo molimo z verniki vseh stoletij – preteklost, sedanjost in prihodnost se povežejo v en velik molitveni zbor,« je izpostavil Benedikt XVI. Izpostavil je tudi pomen zakramenta spovedi, ki osebo uči, gledati nase z Božjega zornega kota, jo sili v iskren odnos s sabo in vodi v ponižnost. Pomembno je bojevati se z lastnimi napakami in brez skrupuloznosti ostati na poti, zavedajoč se, da Bog vedno odpušča. »Ko pustim, da se mi odpusti, se tudi učim odpuščati drugim. Ko vidim svoje uboštvo, postanem tudi bolj strpen in prizanesljiv do slabosti drugega,« je zapisal sveti oče v pismu semeniščnikom.

V nadaljevanju je zapisal, da je čas v semenišču predvsem čas študija. »Krščanska vera ima tudi racionalno in intelektualno dimenzijo, ki je bistvena,« je poudaril Benedikt XVI. in semeniščnike pozval k prizadevnemu študiju, rekoč naj izkoristijo študijska leta in da jim tega ne bo žal. »Imejte radi študij teologije in ga sledite s pozorno rahločutnostjo,« je pozval sveti oče, »da bi se tako teologija zasidrala v živo občestvo Cerkve, ki s svojo avoriteto, ni nasproten pol teološke znanosti, ampak njena predpostavka. Brez Cerkve, ki veruje, teologija preneha biti to, kar je, in postane skupek disciplin brez notranje enotnosti.«

Benedikt XVI. v pismu tudi ni zaobšel vprašanja celibata in spolnih zlorab. Kot je zapisal, morajo leta v semenišču biti tudi čas človeškega zorenja. »Za duhovnika je pomembno,« je zapisal papež, »da sam postavi v pravo ravnotežje srce in um, razum in čustva, telo in dušo« in tako postane celostna oseba. Pri tem je papež izpostavil, da je del celostne osebnosti tudi spolnost. »Spolnost je Stvarnikov dar,« je zapisal papež in opozoril, da kadar ni integrirana v osebo, spolnost postane banalna in hkrati uničujoča. Benedikt XVI. je nato izrazil obžalovanje nad duhovniki, ki so izmaličili svoje duhovništvo s spolnimi zlorabami otrok in mladih, rekoč da »namesto, da bi osebe privedli do človeške zrelosti in bili pri tem vzor, so s svojimi zlorabami izzvali uničenje, zaradi katerih doživljamo globoko žalost in obžalovanje«. Papež je nadaljeval, da zlorabe ne morejo vzeti verodostojnosti duhovniškega poslanstva, ki ostaja pomembno in čisto. Obstajajo namreč tudi duhovniki, oblikovani po svoji veri, ki pričujejo, da se s celibaterskim življenjem lahko pride do pristne, čiste in zrele človeškosti. Zlorabe pa po papeževih besedah morajo prispevati k večji čuječnosti in pozornosti, pri čemer je papež semeniščnike pozval, naj na poti k duhovništvu sami sebe pred Bogom vestno izprašajo in tako spoznajo, ali je duhovništvo zares Božja volja za njih. »Naloga vaših spovednikov in predstojnikov pa je,« je zapisal sveti oče, »da vas spremljajo in pomagajo na tej poti razločevanja.«

Semenišče pa je po papeževih besedah »čas, ko se učite drug z drugim in drug od drugega«, je šola strpnosti, šola sprejemanja in vključevanja v eno Kristusovo telo.

Audio: