Zgodba, ki nam je tako pri srcu: tista o dečku, ki izhaja iz revne družine, ki se
je med odraščanjem boril za preživetje, prepričan, da ga je angel varuh varoval, ki
je zagrizeno hodil po poti, ki jo je iskal, odprtega srca za vse, ki so se mu približali,
končno potrjen in priznan kot svetnik, ki je obogatil življenja vseh, ki so prišli
k njemu.
Toda tokrat ne gre za roman ali filmsko domišljijo. To je resnična
zgodba človeka iz severnoameriških krajev, zgodba preprostega in čudovitega življenja
nekoga, ki je postal prijatelj miljonov oseb, ne da bi si kdaj pripisoval najmanjše
zasluge za to. Ravno zaradi tega svojega zaupanja v nekoga, ki je veliko večji, veliko
močnejši od njega, je lahko pomagal svojim obiskovalcem. Pogosto je okrepčal njihovo
telo, vedno pa tudi njihovo srce. Ljubil je in spodbujal k ljubezni. Bogu je prinašal
tiste, ki so znali sprejeti v svoje življenje njegovega velikega prijatelja, svetega
Jožefa. To je zgodba svetnika današnjih dni, ki se je učlovečil v naši zgodovini in
v njej ostal navzoč in živ.
Blaženi Alfred Bessette se je rodil v Saint Gregoire
na jugu Montreala in delal v Saint Cesaire. Kot mnogi fantje tistega časa, se je za
nekaj časa preselil v Združene Države in pomagal pri razvoju industije v Novi Angliji.
Mnogi njegovi prijatelji so se vključili v to novo deželo in postali franko-američani.
Ohranili so svoje francoske priimke, nekaj pa tudi od svoje kulture.
»Pošiljam
vam svetnika ...«
Mladi Alfred se je vrnil v svojo
domovino. Zbližal se je z njim, v katerega je imel popolno zaupanje in je zanj predstavljal
nekoga, ki se je popolnoma podaril, kakor si je to tudi on želel. To je bil kurat
Andrej Provencal. Ta si je nekega dne rekel: »Vem, kam ga bom poslal.« Redovnikom
kongregacije Svetega križa, ki so poučevali otroke v kraju nasproti Monte Royal je
napisal: »Pošiljam vam svetnika...«
Mlad, nepismen, plah delavec je gledal,
kako so se vrata, o katerih si ni upal niti sanjati, odprla. Postal bo redovnik!!!
Ne da bi vedel, kako bo služil Bogu, ki je napolnjeval njegovo življenje vse od rane
mladosti, se mu je popolnoma izročil. Predvsem pa tudi sv. Jožefu svojemu od nekdaj
zaupnemu prijatelju. Postal je brat Andrej.
Če je njegov začetek vsakdanji,
kot pri mnogih mladeničih, pa bo to, kar bo sledilo izjemno. V severno ameriški zgodovini
še ni bilo tako nenavadne poti, ko se na tisoče stvari zdi skoraj neverjetnih pri
razvoju nekega življenja, neke slave, majhne kapele. Skozi svoje življenje si je brat
ob številnih romarjih pridobil takšen sloves zdravilca, kot še nihče drug.
Bratec,
slaboten in bolehen deček je umrl 6. januarja 1937, star 91 let. Milijon ljudi se
je prišlo zahvalit za njegovo navzočnost v njihovem življenju. Brat Andrej je ostal
od tistega dne zvest miljonom drugih oseb. Vsem, ki so ga klicali na pomoč ni prenehal
ponavljati: »Prosite svetega Jožefa...«