Prvi dan zasedanja škofovske sinode za Bližnji vzhod bilo govora o miru in kristjanih v Sveti deželi

VATIKAN (ponedeljek, 11. oktober 2010, RV) – Zasedanje škofovske sinode za Bližnji vzhod se je danes dopoldne začelo s papeževim nagovorom sinodalnih očetev, po katerem sta generalni tajnik škofovske sinode nadškof Nikola Eterović in glavni poročevalec sinode za Bližnji vzhod aleksandrijski koptski patriarh Antonios Naguib podala uvodno poročilo.

Sinodalne očete je pozdravil tudi prefekt Kongregacije za Vzhodne cerkve kardinal Leonardo Sandri, ki je poudaril, da Vzhod želi ponuditi in prejeti upanje. Ob tem je izpostavil še pomen sodelovanja za doseg edinosti med kristjani in v nadaljevanju obsodil vsakršno obliko nasilja. »Katoličani in kristjani še vedno trpijo zaradi sovraštva, preganjanja in pomanjkanja spoštovanja temeljne pravice do verske svobode. Terorizem in druge oblike nasilja ne prizanašajo niti našim bratom judom in muslimanom. Človeka nevredni dogodki se povečujejo in pretresajo nedolžne žrtve,« je opozoril kardinal Sandri.

Nadškof Eterović je medtem poudaril, da je Sveta dežela draga vsem kristjanom ter da je to območje tudi dom judov in muslimanov. Ob tem je generalni tajnik sinode spomnil na apostolskega vikarja v Anatoliji in predsednika Turške škofovske konference nadškofa Luigija Padoveseja, ki je bil ubit v začetku junija letos, ter izrazil upanje, da bi barbarsko ubiti prelat posredoval za uspeh sinode za Bližnji vzhod. Nadškof Eterović v svojem govoru ni zaobšel niti številnih kulturnih in družbenih pobud, ki jih izvaja Cerkev na Bližnjem vzhodu, pri tem pa je poudaril, da navzočnost kristjanov v Sveti deželi pomeni močan razlog za upanje za sedanjost in prihodnost tega območja.

Aleksandrijski koptski patriarh Naguib je pri orisu razmer na Bližnjem vzhodu in položaju tamkajšnjih kristjanov izpostavil predvsem edinost v različnosti ter potrebo po spodbujanju duhovnih poklicev, mladih, družin in ustanov posvečenega življenja. Posebno pozornost je posvetil pozitivni laičnosti držav, ki, kot je dejal, Cerkvi omogočajo dajati njen učinkovit delež k dobremu državljanov, in sicer na temelju enakosti in demokracije. Čeprav so kristjani na območju Bližnjega vzhoda v manjšini, je njihov dinamizem razsvetljevalen, zato jih je treba podpirati in spodbujati, je dejal patriarh Naguib. V nadaljevanju je naštel številne izzive, s katerimi se morajo spoprijeti kristjani na Bližnjem vzhodu. Med temi so na prvem mestu politični konflikti. »Življenje na palestinskem ozemlju je zelo težavno in včasih nevzdržno,« je opozoril patriarh in nato izpostavil vprašanje verske svobode, ki je po njegovih besedah pogostokrat omejena, in vprašanje migracij. Kristjani na Bližnjem vzhodu, tako Naguib, potrebujejo dobro katehezo, ki spodbuja moralne in družbene vrednote, spoštovanje drugega, kulturo miru, pravičnost in zaščito okolja, njihova naloga pa je učinkovito delovanje v javnem življenju. Glavni poročevalec sinode je velik del govora posvetil tudi ekumenizmu in medverskemu dialogu, rekoč da so spori med kristjani škandal, zato je po njegovih besedah treba preseči predsodke, si očistiti spomin in stremeti k edinosti. Ko je govoril o odnosih med kristjani in muslimani, pa je Naguib izpostavil njihovo skupno nalogo, ki je gojenje kulture miru.

Audio: