Papež na začetku zasedanja sinode za Bližnji vzhod: Moč Cerkve je v trdni veri. Lažni bogovi tega sveta morajo pasti.

VATIKAN (ponedeljek, 11. oktober 2010, RV) – 185 sinodalnih očetov je danes dopoldne začelo zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod, ki bo do 24. oktobra potekala v Vatikanu na temo Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje. V navzočnosti svetega očeta Benedikta XVI. so zbrane nagovorili predsednik Kongregacije za vzhodne Cerkve kardinal Leonardo Sandri, generalni tajnik škofovske sinode nadškof Nikola Eterović in aleksandrijski koptski patriarh Antoniuos Naguib. V popoldanskem času pa so sledile splošne razprave in nagovori.

Sinodalne očete pa je nagovoril tudi papež Benedikt XVI. in izpostavil, da je moč Cerkve v »resnični modrosti preproste vere«. Pokazal je na lažne bogove današnjega časa kot so terorizem, kapitalizem in droge, ki morajo pasti, ter zasedanje sinode za Bližnji vzhod izročil v varstvo Devici Mariji, ki je Bogorodica ali Theotókos. Gre za ''drzno poimenovanje'', je dejal sveti oče, ki osvetljuje Božji dogodek, veličino tega, kar je Bog za nas storil. Preko učlovečenja nas je Boč pritegnil v samega sebe in nam omogočil, da smo del njegovega notranjega odnosa. Papež je izpostavil neločljivo notranjo vez med Marijinim božanskim materinstvom in materinstvom Cerkve, Božjo materjo in materjo Cerkve. Kjer se rodi Kristus, se po papeževih besedah začne trenutek klica, trenutek izgrajevanja njegovega Telesa, svete Cerkve. »Božja mati je Mati Cerkve, ker je Mati tistega, ki je prišel, da bi nas vse združil v svoje vstalo Telo,« je dejal Benedikt XVI. »Rojstvo v Betlehemu, rojstvo pri zadnji večerji. Rojstvo otroka Jezusa, rojstvo Kristusovega telesa, telesa Cerkve.« To sta po papeževih besedah dva dogodka in hkrati en sam dogodek. Med obema pa sta v resnici križ in vstajenje. Samo preko križa vodi pot do Krisusa kot celote, do njegovega vstalega Telesa, do univerzalizacije njegovega ''biti v edinosti Cerkve''. »Kristus se rojeva vedno znova,« je izpostavil papež, »v vseh generacijah in tako privzema, sprejema človeštvo v samega sebe. To kozmično rojstvo,« je nadaljeval papež, »se uresničuje v kriku križa, v žalosti pasijona. In temu kriku križa pripada kri mučencev.«
 Sveti oče je nato spregovoril o procesu, ki se uresničuje v zgodovini religije: padec bogov. Spreminjanje sveta, spoznanje pravega Boga, slabitev moči, ki vladajo zemlji, vse to je po papeževih besedah proces žalosti. Kot primere je papež navedel osvoboditev Izraela od mnogoboštva, padec angelov in slabljenje božanstev s krvjo prvih mučencev. »Kri mučencev, žalost, krik Matere Cerkve povzročajo padec in tako spreminjajo svet,« je dejal papež. Izpostavil je, da se ta proces spreminjanja sveta nikoli ne konča, zanj pa je potrebno trpljenje pričevalcev za Kristusa. Tudi danes se mora roditi Božji Sin in morajo pasti lažni bogovi tega sveta, pri čemer je papež navedel kapital, ki zasužnjuje človeka, teroristične ideologije, ki v imenu boga upravičujejo nasilje, drogo, ki uničuje na vseh koncih sveta, način življenja, ki ga narekuje javno mnenje in po katerem na primer zakonska zveza in čistost ničesar več ne veljata. Benedikt XVI. je nato pokazal na svetopisemsko knjigo Razodetje, ki govori ravno o tem boju, katerega del smo tudi mi, o slabljenju in padcu lažnih bogov, ki padejo zato, ker niso božanski, ampak so sile, ki uničujejo svet. Reka vode, ki jo bruhne zmaj, da bi odnesla ženo, so po papežu ravno ti tokovi, ki gospodujejo svetu in hočejo izgnati vero Cerkve. Zemlja, ki vpije te tokove, je vera preprostih, ki se ne pusti odstraniti in tako reši Mater in Sina. »Resnična modrost preproste vere, ki ne pusti, da bi jo požrli tokovi, je moč Cerkve,« je poudaril papež.

Audio: