Sveti oče s slovesno mašo odprl zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod: »Na Bližnjem vzhodu je treba zagotoviti mir in pravičnost!«

VATIKAN (nedelja, 10. oktober 2010, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je danes s slovesno sveto mašo v vatikanski baziliki svetega Petra odprl zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod, ki bo do 24. oktobra potekala na temo Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje. Papež je v homiliji poudaril, da je na Bližnjem vzhodu nujno treba zagotoviti mir in pravičnost, da bodo prebivalci tega območja v svoji domovini lahko živeli dostojno, kar je njihova temeljna človekova pravica, v središču njegovega razmišljanja pa je bil tudi dialog med kristjani, muslimani in judi.

Benedikt XVI. je izrazil upanje, da bi verniki v Sveti deželi na osebni, družinski in družbeni ravni zaživeli veselo ter da bi poživili zavest, da so kljub težavam, s katerimi se spoprijemajo, živi kamni Cerkve na Bližnjem vzhodu. »Dostojno živeti v lastni domovini je predvsem temeljna človekova pravica, zato je treba spodbujati pogoje za mir in pravičnost, ki so nepogrešljivi za skladni razvoj vseh prebivalcev regije. Vsi so poklicani, da prispevajo k temu: mednarodna skupnost, ki mora podpirati zanesljivo, pošteno in konstruktivno pot k miru, kot tudi verske večine, prisotne na tem območju, s spodbujanjem duhovnih in kulturnih vrednote, ki združujejo ljudi in izključujejo sleherno obliko nasilja,« je poudaril sveti oče. Zagotovil je, da bodo kristjani še naprej prispevali svoj delež na področju vzgoje in izobraževanja ter zdravstva, predvsem z duhom evangeljskih blaženosti, ki spodbujajo odpuščanje in spravo.

Zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod je po papeževih besedah privilegiran trenutek, v katerem je treba obnoviti milost binkoštih, da bi veselo sporočilo bilo oznanjano smelo in sprejeto s strani vseh ljudi. »Cilj tega sinodalnega zborovanje je pretežno pastoralni. Čeprav se ne moremo ne zmeniti za kočljivo in včasih dramatično družbeno in politično situacijo v nekaterih deželah, se pastirji Cerkve na Bližnjem vzhodu želijo osredotočiti na vidike njihovega poslanstva. Ta priložnost je ugodna za konstruktivno nadaljevanje dialoga z judi, s katerimi nas neločljivo povezuje dolga zgodovina zaveze, kot tudi z muslimani,« je dejal sveti oče.

Ko je spomnil na temo posebne sinode za Bližnji vzhod, ki je Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje, je pojasnil, da brez občestva pravzaprav ne moremo govoriti o pričevanju. »Brez občestva ne more biti niti pričevanja: veliko pričevanje je namreč prav življenje v občestvu. To občestvo je samo življenje Bog., Je torej dar, in ne nekaj, kar moramo s svojimi močmi zgraditi mi,« je dejal sveti oče in dodal, da občestvo vselej zahteva spreobrnjenje.

Benedikt XVI. je v nadaljevanju Bližnji vzhod označil kot »dragoceni in ljubljeni del Božjega ljudstva« ter kot zemljo, ki se je spoprijemala in se še spoprijema s težavnimi in zaskrbljujočimi dogodkih in razmerami, o čemer morajo po papeževih besedah sinodalni očetje, zbrani v Vatikanu, premisliti, da bi lahko razumeli sedanjost in prihodnost vernikov in drugih ljudi na tem območju. Sveti oče je, sklicujoč se na podatke o vse večjem izseljevanju kristjanov z Bližnjega vzhoda, ob tem izrazil upanje, da bi verniki ostali na tem območju. »Ta predel sveta Bog vidi z drugačnega gledišča, lahko bi rekli od zgoraj: to je namreč zemlja Abrahama, Izaka in Jakoba; zemlja eksodusa in vrnitve iz izgnanstva; zemlja templja in prerokov; zemlja, kjer se je Mariji rodil edinorojeni Sin, tu živel, umrl in vstal od mrtvih; to je zibelka Cerkve, ki je nastala zato, da bi Kristusov evangelij ponesla do vseh koncev sveta. Tudi mi kot verniki glejmo na Bližnji vzhod s tem pogledom, v perspektivi zgodovine odrešenja,« je še dejal papež.

Po sveti maši je Benedikt XVI. še skupaj z verniki molil opoldansko molitev Angel Gospodov, v krajšem nagovoru, ki ga je posvetil posebni škofovski sinodi, pa je Cerkev na Bližnjem vzhodu spodbudil, naj bo znamenje in orodje edinosti in sprave. »V teh krajih, ki so žal zaznamovani s spori in razkosani zaradi dolgoletnih spopadov, je Cerkev poklicana biti znamenje in orodje edinosti in sprave, in sicer po vzoru prve jeruzalemske skupnosti, v kateri je mnoštvo tistih, ki so začeli verovati, imelo eno samo srce in eno samo dušo,« je poudaril sveti oče. Izrazil je upanje, da Cerkev na Bližnjem vzhodu ne bi obupala, pač pa da bi še naprej opravljala težavno nalogo oznanjevanja trajnega Kristusovega sporočila. V trenutku, ko se kristjani pogostokrat spoprijemajo s težkimi življenjskimi okoliščinami, tako na osebni kot tudi na družinski in skupnostni ravni, je po papeževih besed zven evangeljskega sporočila še toliko bolj potreben in nujen.

Sveti oče je vse vernike pozval, naj molijo, da bi zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod obrodilo bogate sadove, nato pa je nekaj besed namenil pomenu molitve rožnega venca, ki mu je posvečen mesec oktober. Molitev rožnega venca je, kot je dejal papež, sicer starodavna, a vedno nova. »Je molitev srca, v kateri ponavljanje Zdrave Marije pozornost in naklonjenost usmerja k Jezusu ter v kateri se molivec na svojo in našo Mater obrača z zaupanja polno prošnjo,« je še dejal sveti oče in vernikom podelil svoj apostolski blagoslov.

Audio: