2010-10-09 10:13:05

ŠKOFOVSKA SINODA ZA BLIŽNJI VZHOD
10. – 24. oktober 2010, Vatikan


Zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod bo potekalo od 10. do 24. avgusta v Vatikanu na temo Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje. Kot vodilo zasedanja je bil izbran stavek iz Apostolskih del: Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša (Apd 4, 32). Z njim je nakazano življenje prvih kristjanov, ki je ideal vsake krščanske skupnosti tudi danes.

Delovni dokument (instrumentum laboris) za posebno škofovsko sinodo za Bližnji shod, ki ga je papež Benedikt XVI. katoliškim patriarhom in škofom z Bližnjega vzhoda izročil med svojim obiskom Cipra junija letos, izpostavlja, da so kristjani na Bližnjem vzhodu poklicani pričevati za evangelij ter si prizadevati za mir, pravičnost in človekovo dostojanstvo. Benedikt XVI. je takrat izrazil upanje, da bo sinoda škofov z Bližnjega vzhoda osvetlila težave, s katerimi se na Bližnjem vzhodu spopada krščanska skupnost, ki "trpi zaradi svoje vere". Sveti oče prav tako upa, da bodo kristjani na Bližnjem vzhodu v prihodnosti lahko zaživeli v miru in sožitju z muslimani in judi, ob tem pa opozarja, da bi dokončno izginotje kristjanov na Bližnjem vzhodu osiromašilo pluralizem, ki je vseskozi zaznamoval to območje.

Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu

Območje Bližnjega vzhoda poleg Jeruzalema in palestinskih ozemelj obsega 16 držav: Saudska Arabija, Bahrajn, Ciper, Egipt, Združeni arabski emirati, Jordanija, Iran, Irak, Izrael, Kuvajt, Libanon, Oman, Katar, Sirija, Turčija in Jemen.

Bližnji vzhod se razprostira na površini 7.180.912 km2, na katerih živi 356.174.000 ljudi. Od tega je katoličanov 5.707.000, kar predstavlja 1,6 % vsega prebivalstva. Število vseh kristjanov bi naj bilo okrog 20.000.000, kar je 5,62 % prebivalcev.

Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu je zaznamovana z posebno raznolikostjo. Poleg Katoliške cerkve latinskega izroča, obstaja tukaj še šest katoliških vzhodnih Cerkva sui iuris, torej posebnega prava, katero vodi patriarh. Katoliške vzhodne Cerkve sui iuris so: Koptska cerkev, Sirska cerkev, Grško-melkitska cerkev, Maronitska cerkev, Kaldejska cerkev in Armenska cerkev. Raznolikost tradicij, duhovnosti, liturgije, ureditve je bogastvo, ki ga je treba ohraniti, ne le za katoliške vzhodne Cerkve, ampak za celotno Katoliško cerkev, ki jo vodi rimski škof in pastir vesoljne Cerkve.

Udeleženci zasedanja

Posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod se udeležuje 185 sinodalnih očetov, od teh je 101 škof ordinarij iz Bližnjega vzhoda, 23 škofov prihaja iz diaspore, kjer skrbijo za izseljene vernike vzhodnih katoliških Cerkva,  in 19 iz severne in vzhodne Afrike, ki meji na Bližnji vzhod, ter iz Evrope in ameriške celine, kjer živijo krščanske skupnosti, ki so prišle iz Bližnjega vzhoda.

Zasedanja se prav tako udeležujejo voditelji 14 dikasterijev Rimske kurije, ki so bolj povezani s Cerkvijo na Bližnjem vzhodu. Papež Benedikt XVI. je imenoval 17 sinodalnih očetov. Navzočih je tudi 10 predstavnikov Zveze vrhovnih predstojnikov.

Med sinodalnimi očeti je 9 patriarhov, 19 kardinalov, 65 nadškofov, 10 naslovnih nadškofov, 53 škofov, 21 pomožnih škofov, 87 duhovnikov redovnikov, od teh je štiri izvolila Zveza vrhovnih predstojnikov.

Člane vodstva zasedanja sinode za Bližnji vzhod je papež Benedikt XVI. imenoval 24. aprila 2010. Ti so: antiohijski maronitski patriarh v Libanonu Nasrallaha Sfeirja, kaldejski patriarh Emmanuel III. Delly, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve kardinal Leonardo Sandri in antiohijski sirski patriarh v Libanonu Ignace Youssif III. Younan. Generalni tajnik sinode je ciprski maronitski nadškof Joseph Souief. Glavni poročevalec pa aleksandrijski koptski patriarh Antonios Naguib.

Na povabilo papeža Benedikta XVI. se sinode udeležujejo tudi predstavniki 14 krščanskih Cerkva in cerkvenih skupnosti, ki imajo dolgo tradicijo na Bližnjem vzhodu. Njihova navzočnost je znamenje pripravljenosti Katoliške cerkve za nadaljnji ekumenski dialog, ki je na tem območju dal že mnogo pozitivnih rezultatov.

Na papeževo povabilo se zasedanja udeležujejo tudi predstavniki judovstva in islama, saj sta obe monoteistični religiji nastali na Bližnjem vzhodu. Med zasedanjem bo sinodalne očete nagovorili: rabin David Rosen, pri Ameriškem judovskem odboru odgovoren za verske zadeve (govor bo imel v sredo, 13. oktobra); predstavnik sunitske skupnosti Muhammad al-Sammak, ki je politični svetovalec velikega muftija v Libanonu (govor bo imel v četrtek, 14. oktobra); in predstavnik šiitske skupnosti Ayatollah Seyed Mostafa Mohagheh Ahamabadi, ki je profesor prava na teheranski univerzi (govor bo imel v četrtek, 14. oktobra). Navzočnost s papeževe strani povabljenih gostov kaže na razpoložljivost Katoliške cerkve, da nadaljuje dialog z judovstvom in islamom.

Na zasedanju sodeluje še 36 strokovnjakov in 34 slušateljev, tako moških kot žensk. Njihova izkušnja in tudi sklepi pomenijo pomemben prispevek k razpravam sinodalnih očetov. Upoštevajoč še člane generalnega tajništva, prevajalce in asistente ter tehnično osebje, bo na posebni škofovski sinodi za Bližnji vzhod vsega skupaj sodelovalo okrog 330 oseb.

Posebne značilnosti zasedanja 
Prvič v zgodovini se bodo pred svetim očetom zbrali skoraj vsi škofje ordinariji z Bližnjega vzhoda.

Tokratna škofovska sinoda je najkrajša med vsemi doslej - trajala bo le 14 dni.

Poleg angleškega, francoskega in italijanskega jezika, bodo informacije o delu sinode prvič na razpolago tudi v arabskem jeziku.


Več informacij v drugih jezikih na strani:
http://www.radiovaticana.org/it1/sinodo_mo_10/sinodo.asp?mod=it1 







All the contents on this site are copyrighted ©.