ŠKOFOVSKA SINODA ZA BLIŽNJI VZHOD 10. – 24. oktober 2010, Vatikan
Zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod bo potekalo od 10. do 24. avgusta
v Vatikanu na temo Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje.
Kot vodilo zasedanja je bil izbran stavek iz Apostolskih del: Množica teh, ki so
sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša (Apd 4, 32). Z njim je
nakazano življenje prvih kristjanov, ki je ideal vsake krščanske skupnosti tudi danes.
Delovni
dokument (instrumentum laboris) za posebno škofovsko sinodo za Bližnji shod, ki ga
je papež Benedikt XVI. katoliškim patriarhom in škofom z Bližnjega vzhoda izročil
med svojim obiskom Cipra junija letos, izpostavlja, da so kristjani na Bližnjem vzhodu
poklicani pričevati za evangelij ter si prizadevati za mir, pravičnost in človekovo
dostojanstvo. Benedikt XVI. je takrat izrazil upanje, da bo sinoda škofov z Bližnjega
vzhoda osvetlila težave, s katerimi se na Bližnjem vzhodu spopada krščanska skupnost,
ki "trpi zaradi svoje vere". Sveti oče prav tako upa, da bodo kristjani na Bližnjem
vzhodu v prihodnosti lahko zaživeli v miru in sožitju z muslimani in judi, ob tem
pa opozarja, da bi dokončno izginotje kristjanov na Bližnjem vzhodu osiromašilo pluralizem,
ki je vseskozi zaznamoval to območje.
Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu
Območje
Bližnjega vzhoda poleg Jeruzalema in palestinskih ozemelj obsega 16 držav: Saudska
Arabija, Bahrajn, Ciper, Egipt, Združeni arabski emirati, Jordanija, Iran, Irak, Izrael,
Kuvajt, Libanon, Oman, Katar, Sirija, Turčija in Jemen.
Bližnji vzhod se razprostira
na površini 7.180.912 km2, na katerih živi 356.174.000 ljudi. Od tega je katoličanov
5.707.000, kar predstavlja 1,6 % vsega prebivalstva. Število vseh kristjanov bi naj
bilo okrog 20.000.000, kar je 5,62 % prebivalcev.
Katoliška cerkev na Bližnjem
vzhodu je zaznamovana z posebno raznolikostjo. Poleg Katoliške cerkve latinskega izroča,
obstaja tukaj še šest katoliških vzhodnih Cerkva sui iuris, torej posebnega
prava, katero vodi patriarh. Katoliške vzhodne Cerkve sui iuris so: Koptska
cerkev, Sirska cerkev, Grško-melkitska cerkev, Maronitska cerkev, Kaldejska cerkev
in Armenska cerkev. Raznolikost tradicij, duhovnosti, liturgije, ureditve je bogastvo,
ki ga je treba ohraniti, ne le za katoliške vzhodne Cerkve, ampak za celotno Katoliško
cerkev, ki jo vodi rimski škof in pastir vesoljne Cerkve.
Udeleženci zasedanja
Posebne
škofovske sinode za Bližnji vzhod se udeležuje 185 sinodalnih očetov, od teh je 101
škof ordinarij iz Bližnjega vzhoda, 23 škofov prihaja iz diaspore, kjer skrbijo za
izseljene vernike vzhodnih katoliških Cerkva, in 19 iz severne in vzhodne Afrike,
ki meji na Bližnji vzhod, ter iz Evrope in ameriške celine, kjer živijo krščanske
skupnosti, ki so prišle iz Bližnjega vzhoda.
Zasedanja se prav tako udeležujejo
voditelji 14 dikasterijev Rimske kurije, ki so bolj povezani s Cerkvijo na Bližnjem
vzhodu. Papež Benedikt XVI. je imenoval 17 sinodalnih očetov. Navzočih je tudi 10
predstavnikov Zveze vrhovnih predstojnikov.
Med sinodalnimi očeti je 9 patriarhov,
19 kardinalov, 65 nadškofov, 10 naslovnih nadškofov, 53 škofov, 21 pomožnih škofov,
87 duhovnikov redovnikov, od teh je štiri izvolila Zveza vrhovnih predstojnikov.
Člane
vodstva zasedanja sinode za Bližnji vzhod je papež Benedikt XVI. imenoval 24. aprila
2010. Ti so: antiohijski maronitski patriarh v Libanonu Nasrallaha Sfeirja, kaldejski
patriarh Emmanuel III. Delly, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve kardinal Leonardo
Sandri in antiohijski sirski patriarh v Libanonu Ignace Youssif III. Younan. Generalni
tajnik sinode je ciprski maronitski nadškof Joseph Souief. Glavni poročevalec pa aleksandrijski
koptski patriarh Antonios Naguib.
Na povabilo papeža Benedikta XVI. se sinode
udeležujejo tudi predstavniki 14 krščanskih Cerkva in cerkvenih skupnosti, ki imajo
dolgo tradicijo na Bližnjem vzhodu. Njihova navzočnost je znamenje pripravljenosti
Katoliške cerkve za nadaljnji ekumenski dialog, ki je na tem območju dal že mnogo
pozitivnih rezultatov.
Na papeževo povabilo se zasedanja udeležujejo tudi predstavniki
judovstva in islama, saj sta obe monoteistični religiji nastali na Bližnjem vzhodu.
Med zasedanjem bo sinodalne očete nagovorili: rabin David Rosen, pri Ameriškem judovskem
odboru odgovoren za verske zadeve (govor bo imel v sredo, 13. oktobra); predstavnik
sunitske skupnosti Muhammad al-Sammak, ki je politični svetovalec velikega muftija
v Libanonu (govor bo imel v četrtek, 14. oktobra); in predstavnik šiitske skupnosti
Ayatollah Seyed Mostafa Mohagheh Ahamabadi, ki je profesor prava na teheranski univerzi
(govor bo imel v četrtek, 14. oktobra). Navzočnost s papeževe strani povabljenih gostov
kaže na razpoložljivost Katoliške cerkve, da nadaljuje dialog z judovstvom in islamom.
Na
zasedanju sodeluje še 36 strokovnjakov in 34 slušateljev, tako moških kot žensk. Njihova
izkušnja in tudi sklepi pomenijo pomemben prispevek k razpravam sinodalnih očetov.
Upoštevajoč še člane generalnega tajništva, prevajalce in asistente ter tehnično osebje,
bo na posebni škofovski sinodi za Bližnji vzhod vsega skupaj sodelovalo okrog 330
oseb.
Posebne značilnosti zasedanja Prvič v zgodovini se bodo pred
svetim očetom zbrali skoraj vsi škofje ordinariji z Bližnjega vzhoda.
Tokratna
škofovska sinoda je najkrajša med vsemi doslej - trajala bo le 14 dni.
Poleg
angleškega, francoskega in italijanskega jezika, bodo informacije o delu sinode prvič
na razpolago tudi v arabskem jeziku.
Več informacij v drugih jezikih na
strani: http://www.radiovaticana.org/it1/sinodo_mo_10/sinodo.asp?mod=it1