2010-10-07 17:16:31

Rožnovenska Mati Božja: rožni venec je molitev za vse


VATIKAN (četrtek, 7. oktober 2010, RV) – Cerkev danes obhaja praznik Rožnovenske Matere Božje. K ponovnemu odkritju rožnega venca kot poti, ki vodi v osebno srečanje s Kristusom, je včeraj med splošno avdienco pozval tudi papež Benedikt XV.

Rožni venec je molitev za vse, preprosta in učinkovita, zatrjuje papež Benedikt XVI. »Rožni venec je kontemplativna molitev, dostopna vsem: velikim in majhnim, laikom in klerikom, učenim in manj poučenim,« je dejal papež pred dvema letoma v Pompejih in nadaljeval, da je rožni venec duhovna vez z Marijo, da bi tako ostali združeni z Jezusom, se po njem upodobili, mu postali enaki v občutenju in se obnašali, kakor se je on. »Rožni venec je kot duhovno orožje v boju proti zlu, proti vsakemu nasilju, za mir v srcih, v družinah, v družbi in v svetu,« je dejal papež.

K molitvi rožnega venca sveti oče Benedikt XVI. posebej poziva mlade, da bi ta postal njihova vsakodnevna molitev in zaupna izročitev v Božje roke. »Kadar se rožni venec moli na pravi način, ne mehanično in površno, ampak poglobljeno, prinaša mir in spravo,« je leta 2008 dejal papež v rimski baziliki Marije Snežne. Vsebuje namreč zdravilno moč presvetega Jezusovega Imena, ki se z vero in ljubeznijo ponavlja sredi vsake Zdravamarije.

Papež nas vabi, da se izročimo Mariji, ki je kraljica rožnega venca, in sicer v duhu njenega Magnificata. Kot je sveti oče dejal ob zaključku majnika leta 2008, je Marija blagoslovljena zato, ker je verjela. Iz vere je namreč sprejela Gospodovo besedo in tako je Beseda postala meso. »Njena vera ji je pomagala spoznati, da so vsi prestoli tega sveta začasni, medtem ko je Božji prestol edina skala, ki se ne spremeni in ne pade.«

Rožni venec je nastal leta 1200 s sv. Dominikom Guzmanom, ustanoviteljem reda pridigarjev oziroma dominikancev. Sv. Dominik je bil goreče vdan Materi Božji. Da bi revnim pomagal živeti vero, jih je učil premišljevati o skrivnostih učlovečenja s pomočjo molitve Zdravamarija. Praznik Rožnovenske Matere Božje je v koledar katoliške Cerkve vpeljal papež Pij V. v 16. stoletju. S tem je hotel obeležiti zmago v bitki pri Lepantu leta 1571, v kateri so se kristjani zoperstavili muslimanski nevarnosti, ki je grozila krščanski Evropi.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.