V zagrebški katedrali zaključili plenarno zasedanje Sveta evropskih škofovskih konferenc

ZAGREB (ponedeljek, 4. oktober 2010, RV) – Včeraj se je v zagrebški katedrali s slovesno sveto mašo zaključilo 40. plenarno zasedanje Sveta evropskih škofovskih konferenc, ki je od četrtka potekalo na temo Demografija in družina. Dogodka, ki ga je ob zaključku slovesnosti ob 50-letnici smrti blaženega kardinal Alojzija Stepinca in 12-letnici njegove beatifikacije gostila Hrvaška škofovska konferenca, se je udeležilo deset kardinalov, 33 škofov, štirje predstavniki Svetega sedeža ter po en predstavnik Latinske Amerike, Afrike in Kazahstana, Slovensko škofovsko konferenco pa je zastopal njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc kardinal Peter Erdö je v homiliji med mašo govoril o kardinalu Stepincu in pomenu svetnikov za sodobnega vernika, zaobšel pa ni niti težav, s katerimi se je v 20. stoletju morala soočiti evropska celina, niti aktualnih problemov. Kardinal Erdö je ob tem vernike pozval, naj se sredi izzivov in težav, pred katere so postavljeni, oprejo na svetnike, ki prinašajo Kristusovo luč. »To zadnje stoletje so zaznamovale najkrutejše vojne, najbolj grozni genocidi, najhujše krivice in diskriminacije,« je opozoril kardinal Erdö in spomnil še na težave, s katerimi se danes spoprijema zahodni svet, med katerimi je izpostavil šibkost pri razumskem razmišljanju in težave pri sprejemanju bistvenih odločitev, kot so denimo izbira poklica, duhovniškega ali redovniškega poklica ter odločitev za sklenitev zakonske zveze, pa tudi relativizem, ki, kot je dejal kardinal Erdö, grozi, da bo oropal pozitivno vsebino svobode in jo pretvoril v zgolj formalno načelo. Takšna svoboda po kardinalovih besedah pogosto vodi v razočaranje, zagrenjenost in obup. »Med temi temačnimi značilnostmi naše dobe pa nam svetniki prinašajo Kristusovo luč, so naš zgled in naši nebeški zavetniki,« je poudaril kardinal Erdö in spomnil, kako so nekateri veliki prelati v hudih časih druge svetovne vojne in komunizma vsem narodom, zlasti pa še vesoljni Cerkvi, zapustili spodbudni nauk. Med njimi je bil tudi hrvaški blaženi kardinal Stepinac, ki ga je poljski papež Janez Pavel II. 3. oktobra leta 1998 v marijinem svetišču Marija Bistrica razglasil za blaženega. Predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc je ob tem poudaril, da se moč vere izraža prav v življenju svetnikov vseh časov. »To je znamenje,« je še dodal, da je Božja milost močna in »sposobna preoblikovati življenja vseh ljudi.«

Audio: