V nedeljo bo za blaženo razglašena Anna Maria Adorni, ustanoviteljica Kongregacije
služabnic Brezmadežne Marije
PARMA (četrtek, 30. september 2010, RV) – V nedeljo bo v italijanskem
mestu Parma potekala beatifikacija Božje služabnice Anne Marie Adorni, ustanoviteljice
Kongregacije služabnic Brezmadežne Marije ter Inštituta dobrega pastirja. Slovesnost
bo v papeževem imenu vodil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov nadškof Angelo
Amato, ki je v pogovoru za naš radio izrazil prepričanje, da beatifikacija Anne Marije
Adorni prinaša posebno sporočilo tako za služabnice Brezmadežne kakor tudi za nas
vse. Spodbuja nas namreč k pozornosti na potrebe naših bližnjih bratov in sester.
Za
služabnice Brezmadežne Marije pa je beatifikacija božje znamenje za njihov dragocen
apostolat ljubezni. Zveste svoji karizmi služabnice tudi v današnjem času po Amatovih
besedah pomagajo dekletom in mladim ženskam, italijankam in tujkam, v težkih situacijah,
v katerih so pogosto brez pomoči družine. Nadalje je nadškof Amato dejal, da ima svetost
krščenih pozitiven vpliv na družbo. »Skorajšnja blažena, skupaj s svojimi
duhovnimi hčerami, predstavlja Kristusovo ljubezen in ljubezen usmiljenega Samarijana,
saj se je v svojem življenju sklanjala k zapornicam ter jim pomagala, da so se zmogle
z zaupanjem ponovno vključiti v družbo.« Služabnice Brezmadežne Marije so za svoje
delo prejele pomembno priznanje. 13. junija 2008, ob tradicionalnem prazniku svetega
Hilarija, jim je parmski župan za njihov poseben prispevek k povečanju ugleda mesta
ter izboljšani kakovosti življenja njenih prebivalcev podelil uradno državno priznanje
ter zlato medaljo.
Anna Maria Adorni se je rodila 19. junija 1805 v Fivizzanu.
Po očetovi smrti se je preselila v Parmo, kjer je kot guvernanta delala pri družini
Ortalli. Leta 1826 se je poročila z Antonijem Bottijem in v zakonu se jima je rodilo
šest otrok. Vsi razen enega, ki je kasneje postal benediktinec, so umrli v svojih
najnežnejših letih. Pri 39-ih letih je Anna Maria postala vdova in se v apostolatu
za rehabilitacijo zapornic posvetila Gospodu. Mnoge zapornice, ki so se po prestani
zaporni kazni želele vrniti na pravo pot, za to niso imele možnosti, saj so bile brez
nastanitve, hrane, pomoči in vodstva. Da bi odgovorila na to veliko potrebo, je Anna
Maria s pomočjo nekaterih žensk ustanovila prvo skupino svojega inštututa. Najele
so hiše, v katerih so sprejele izpuščene zapornice, ter jim pomagale, da ne bi ponovno
padle v kriminal in pregreho. Tako se je rodil Inštitut Dobrega pastirja. Pozneje
je Anna Maria, skupaj s prvimi osmimi somišljenicami ustanovila Kongregacijo Služabnic
Brezmadežne Marije. Skupini zapornic in bivših zapornic so se pridružila še rizična
mlada dekleta, sirote brez družine ter dekleta, za katera se starši niso brigali in
so se zadrževala po kavarnah, cestah in gostilnah.